VELIKA NOČ (XL, leto C, 20. 4. 2025)

Uvodnik

Prišla je velika noč,

praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih in dokončna zmaga nad smrtjo, grehom in zlom, prav zmaga nad smrtjo nam daje vsem verujočim upanje v vstajenje. To je praznik, ki simbolizira hrepenenje in pričakovanje slehernega izmed nas. Velika noč zato ne simbolizira le Gospodovega vstajenja, ampak tudi upanje vseh nas na večno življenje

To je dogodek, ki že od nekdaj predstavlja veselje, luč, novo življenje. Narava se prebuja, prebuja se naša vera. Po starodavni slovenski navadi smo v jutranjih urah pričeli z vstajenjsko procesijo z Najsvetejšim. Iz zvonov se sliši čudovita glasba, ki naznanja vstajenje Kristusa in vabi k vstajenjski procesiji, ki se zaključi z veličastno velikonočno sveto mašo. S tem se je končal tudi 40 dnevni post, ki je imel včasih, kar je najverjetneje res, še večji globji pomen, saj je bil velikonočen zajtrk prvi obilen zajtrk po postu, v katerem mesa, jajc, maščobe in druge hrane niso uživali. Velikonočni zajtrk pa je bil resnično slovesen obrok. V času, ko imamo vsega dovolj, velikonočna jedila ohranjajo predvsem svoj simbolni pomen. Rdeči Pirhi predstavljajo kaplje Jezusove krvi. Šunka trpeče Kristusovo telo kot velikonočno jagnje, ki se je darovalo za grehe ljudi. Kruh simbolizira Jezusovo telo in njegovo vstajenje. Potica predstavlja krono iz trnja, medtem ko hren simbolizira žeblje. Pri nas doma je navada, da v košaro roma tudi klobasa, ki simbolizira vrvi s katerimi je bil zvezan Jezus. Kaj pa košara in prt ? Pletena košara naj bi predstavljala božji grob, prtič pa naj bi simboliziral prt na Jezusovem obrazu. Ko takole pomislim, verjamem, da sta tudi pri vas doma košara in prt, čez leto pospravljena na prav posebnem mestu.

Tatjana Malenšek

Obvestila

Danes 20. april, obhajamo VELIKONOČNO NEDELJO GOSPODOVEGA VSTAJENJA.

• Ob 6.30 se zberemo k vstajenjski procesiji.
• Ob 14.30 lepo vabljeni k procesiji na Hribce, kjer bomo ob 15. uri imeli protipotresno molitveno bogoslužje skupaj s farani in župnikom iz Vrhpolja.

Velikonočno voščilo škofov za Veliko noč 2025:

Praznovanje velikonočne skrivnosti v tem jubilejnem svetem letu želi poglobiti našo vero, da je "Sin človekov moral biti izročen v roke grešnikov, moral je biti križan in tretji dan vstati" (prim. Lk 24,7). Ob prazniku Jezusovega vstajenja vam želim, naj vam Vstali podari takšno ljubezen, ki bo videla več in bo videla naprej, vse do obzorij večnosti. Letos veliko noč praznujemo skupaj s kristjani vzhodnih Cerkva, ki se ravnajo po julijanskem koledarju. Tudi njim voščim: "Hristos vaskrese. Voistinu vaskrese." Gospod je vstal, resnično je vstal. Vstal je in živi – Aleluja! (Msgr. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof, metropolit)

Vsem faranom in vsem prebivalcem našega kraja in naše lepe moravške doline želimo duhovniki in oba diakona blagoslovljene in upanja polne velikonočne praznike! Velika noč je tista luč, ki premaga vse dvome, trpljenje, bolezni, solze..vse tisto kar prinaša grenkobo v naše življenje. Vsi potrebujemo tiste besede: "Ne boj(te) se, jaz sem (s teboj) z vami vse dni do konca sveta!" Vstali je tisti, ki drži svojo obljubo in se ne umakne. Naj bo to zagotovilo luč na naših poteh in iz tega naj živimo sleherni dan našega življenja! g. Ivan Povšnar, dr. Bogdan Dolenc, diakona: Lojze Štefan in Matija Golob in župnik Kancijan

V tem tednu ni verouka.

Jutri, na velikonočni ponedeljek se bomo zbrali pri sv. Miklavžu na našem vsakoletnem "Emavsu". Kakor se je Vstali Jezus prikazal dvema emavškima učencema, tako smo tudi mi povabljeni, da bi na poteh našega vsakdanjega življenja prepoznavali tega "Neznanca", ki nam vztrajno dokazuje svojo navzočnost in nas usmerja k sv. evharistiji.

V soboto, 26. aprila, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Svetega Andreja in Dvorij.

Danes teden je 2. velikonočna ali bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja. S tem zaključujemo velikonočno osmino. Za našo župnijo, še posebno za podružnično cerkev sv. Mohorja in Fortunata pa je praznik, ko se zberemo še k eni vstajenjski procesiji. Ta tradicija je najbrž povezana s čudovitim Božjim grobom, ki je del te cerkve. Letos smo med nas povabili g. Antona Jamnika, ljubljanskega pomožnega škofa, ki bo vodil to slovesnost. Farane te podružnice naprošam, da tudi letos poskrbijo za vse potrebno.

Hvala vsem, ki ste se udeležili našega romanja v južno Italijo. Hvala za vse malice in dobrote, ki ste jih prinesli s seboj in razdelili med vse. Hvala vodiču g. Sandiju. g. Dolencu in diakonu Matiju za duhovno vodstvo in spremljanje. Naj nam pater Pij katerega grob smo obiskali, izprosi veliko milosti in darov.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1933 – V juliju je bil evharistični kongres za zahodni del moravške dekanije, t.j. za Blagovico, Brdo, Češnjice, Krašnjo, Moravče, Peče in Vače. Ob 9 ih je bila sv. maša na prostem, govorila sta dr. Odar, vseučeliški profesor iz Ljubljane in g. Košiček, stolni vikar. Procesijo z Najsvetejšim je preprečil dež, nakar se je pobožnost nadaljevala v cerkvi, ki je bila docela prenapolnjena. V cerkvi so bile še pete litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Sv. mašo na prostem je opravil vseučil. prof. g. dr. Snoj. V obilnem številu je bilo zbranega vernega ljudstva, do 3500 je znašalo njihovo število.

Dne 2. julija smo slovesno sprejeli novomašnika g. Franceta Novak, domačina iz Prikrnice, iz verne in poštene Adamčeve družine. Pred vhodom v Moravče so ga toplo pozdravili; dekan, predsednik K.A. Bergant Janez in predsednik K.A. za fante Štancarjev Jože. Nato je bil sprevod v cerkev, kjer so bile pete litanije, nakar se je vršila vsakoletna zaobljubljena procesija na Drtijo, ki jo je v spremstvu 4 duhovnikov vodil g. novomašnik. Dne 9. julija je bila slovesna nova maša. Cerkveni govor je imel g. Osolnik Franc, ekspozit v Izlakah, velik dobrotnik in podpornik moravškega dijaštva.

Dekliška Marijina družba je imela v januarju 3 dnevne duhovne vaje. Vodil jih je lazarist dr. Žagar, dekleta so se v obilnem številu udeležile duhovnih vaj. Delo v cerkvenih organizacijaj se je preuredilo. Marijin vrtec, ki šteje že okrog 300 šolske mladine je prevzel g. kaplan Srečko Huth, imajo mesečne shode

Cerkvena darovanja so znašala; dekleta 2016 Din, žene 2056 Din, možje 1582 Din, fantje 1150 Din. Za D.Š.V. je bilo odposlano 1050 Din, za bratovščino Sv. Rešnjega Telesa 915 Din, za A.C.M. 720 Din.

Sv. obhajil je bilo 46 500. Rojenih je bilo 145 (doma 117), umrlih 57, porok 25.

pripravlja Leon Lavrič