Cvetna nedelja (XXXIX, leto B, 24. 3. 2024)

Uvodnik


Cvetna nedelja! Vse pozdravlja nebeškega Kralja – narava s prvim spomladanskim zelenjem in cvetovi, verno ljudstvo z butaricami, oljčnimi vejicami. "Hvali, Gospoda, Jeruzalem, hvali svojega Boga, Sion!" "Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozána na višavah!"

Tako vsako leto obhajamo Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, prihod, ki je imel mesijanske razsežnosti. Izrael je pričakoval Mesija, Božjega Maziljenca, ki bo kot kralj in prerok obnovil slavo Davidovega kraljestva. Tako pravi prerok Zaharija: "Silno se raduj, hči sionska, vzklikaj, hči jeruzalemska! Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku … uničil bo bojni lok in narodom oznanil mir. Njegova oblast bo segala od morja do morja, od veletoka do koncev zemlje." (Zah 9,9-10) Jezus je poznal vse te prerokbe, poznal pa je tudi speve preroka Izaija, ki govorijo o trpljenju Božjega služabnika, ki je "zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni." Zadelo ga bo veliko gorja in trpljenja, a na koncu ga bo Bog poveličal, nagradil in osrečil, "ker je dal svoje življenje v smrt in je bil prištet med prestopnike, nosil pa je grehe številnih in prosil za prestopnike." (Iz 53) Ker je Jezus prišel dopolnit postavo in preroke, so se morale na njem izpolniti obe dve vrsti prerokb.

Krščanska teologija temelji na dveh glavnih dejanjih, ki se odvijata v nasprotnih smereh: v ponižanju in v povišanju Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Čeprav je bil enak Bogu, je sam sebe "izničil", postal človek in bil pokoren vse do smrti na križu; Bog pa ga je povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom (Flp 2,9). Vse to dogajanje je povzeto in zgoščeno prav v bogoslužju Velikega tedna, ki je pred nami. Od Cvetne nedelje do Velike noči spremljamo Jezusa na poti njegovega ponižanja in povišanja. Da bi dojeli, kar pravi apostol Pavel: "če z njim umiramo in vztrajamo, bomo z njim tudi kraljevali." (2 Tim 2,12)

Vito Urbanija

 

Obvestila


Danes, 24. marca, obhajamo Cvetno nedeljo.

  • V župnijski cerkvi bo spovedovanje od 6.30 do 12. ure in popoldne od 15. do 17.30. ure.
  • Ob 10. uri bo blagoslov zelenja pri poslovilni vežici na pokopališču.
  • Ob 15. uri bo molitev križevega pota v župnijski cerkvi.

S cvetno nedeljo že vstopamo v Veliki teden in s tem v obhajanje najpomembnejših dogodkov za naše odrešenje. Dnevi pred nami bodo polni simbolike in obredov, ki nam bodo pomagali globlje vstopiti v samo doživljanje velike noči. Jezusov zmagoslavni prihod v Jeruzalem je nekako vnaprejšnje praznovanje Jezusovega kraljevanja. Ne takega kakršnega so si predstavljali takratni Jeruzalemčani in kot si ga tudi mi včasih nehote predstavljamo, namreč po človeško. Bogu ne gre za čast in slavo. Njemu gre za odrešitev vsakega človeka. Že fizikalni zakoni nam dokazujejo, da ustvarjena materija ne more preprosto izginiti, lahko se pa spremeni v kaj drugega (različna agregatna stanja…). Tudi človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, ne more s smrtjo izginiti v nič. Velika noč je veliko več kot zgodba o Jezusovem trpljenju in smrti. Je dokaz, da smo ustvarjeni za večno življenje in za večno srečo.

V tem tednu ni rednega verouka. Še posebno birmanci in tudi vsi ostali veroučenci in starši ste povabljeni k obisku velikonočnega Tridnevja. Redni verouk se zopet začne 8. aprila.

V sredo, 27. marca, ob 17. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Straže.

Za zamudnike bo priložnost opraviti spoved v soboto, 30. marca, od 9h do 12h. Med nami bo p. Andrej.

Obredi velikonočnega Tridnevja se bodo začeli vsak dan ob 19h.

Ministranti imajo vsak dan pred obredi vaje ob 17h, razen četrtka – 18h!

Na Veliki četrtek bo ljubljanski stolnici t. i. krizmena maša, pri kateri se zberemo duhovniki naše nadškofije. G. nadškof pri tej maši blagoslovi: krstno olje, bolniško olje in krizmeno olje. Vsa ta olja uporabljamo pri podeljevanju zakramentov. Spomnimo se tudi postavitve zakramenta mašniškega posvečenja in obnovimo duhovniško bratstvo.

Na Veliki petek pa se duhovniki naše dekanije zberemo ob dekanu, ki nam razdeli posvečena olja.

Za velikonočno vigilijo s sabo prinesite sveče.

Oblate za velikonočni zajtrk lahko dobite pri Marinki Vrečar, Detelova ulica 1 in pri ge. Ivanki Prašnikar, Čebulovna 9.

V noči na nedeljo bomo prestavili ure na poletni čas. S tem se spremeni urnik maš med tednom, ki bodo od ponedeljka naprej ob 19h. Prav tako se spremeni urnik uradnih ur v popoldanskem času: ponedeljek in petek od 17h do 18h.

 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

25

PONEDELJEK

Gospodovo oznanjenje
Prekop Češki, opat
Emilijan Kovč, duhovnik

M 18.00 + Alojzija in Marjan Bajde ter Ivana Orehek
+ Angela Brodar
+ Ana in Anton Cerar (Gorica)
+ Starša: Marija in Franc Cerar; Darko Zajc

26

TOREK

Evgenija, mučenka
Kastul, mučenec
Liudger (Ludgar), škof

M 17.30 Rožni venec za mir v Ukrajini
M 18.00 + Jožef Kunavar, 30. dan
+ Ana Ribič, 8. dan
+ Stanko, obl. in Franc Per
+ Ivan Lovše, 8. dan

27

SREDA

Peregrin, redovnik
Gelazij, škof
Frančišek Faa di Bruno, vojak

M 8.00 + Vojskovi (Drtija)
M 17.00 Čiščenje cerkve: Straža

28

ČETRTEK

Veliki četrtek
Proterij, škof
Milada (Marija Praška), devica

M 19.00 + Šjanovi (Serjuče)
+ Martin Grilj; starši Urbanija (Vrbanovi iz Prikrnice)
Molitvena ura za duhovne poklice

29

PETEK

+ + Veliki petek
Bertold, red. ustanovitelj
Štefan IX., papež

M 15.00 Križev pot
M 19.00 Obredi velikega petka
Molitev rožnega venca

30

SOBOTA

Velika sobota
Janez Klimak, opat
Amadej (Bogoljub) Savojski

M 6.30 Blagoslov ognja
M 9.00 - 16.00 češčenje Jezusa v Božjem grobu
M 9.00 - 12.00 spovedovanje
M 19.00 VELIKONOČNA VIGILIJA

31

NEDELJA

VELIKONOČNA NEDELJA
GOSPODOVEGA VSTAJENJA
Gvido (Vido), opat

M 6.30 Vstajenjska procesija
M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 Za farane
M 14.30 Protipotresna procesija k ŽMB
ŽMB 15.00 molitveno bogoslužje

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

 

Zadnja stran


IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1905 - Iz Moravške doline. Kdo je zasejal pri nas strankarstvo, prepir in sovraštvo? Bili so zlati časi, ko še ni bilo med nami zlobnega strankarskega prepira; a zdaj ni več tako! Sosed se povzdiguje nad soseda, brat čez brata, ter tako sovraštva in obrekovanja ni ne konca ne kraja. Ker naši liberalci tolikokrat tako nepremišljeno poudarjajo, da se strankarstva pri nas krivi naši sedanji duhovniki, bi bilo enkrat res zanimivo slišati, kdo je prvi začel pri nas današnje moderne homatije. Bilo je pred 7. leti. Takrat še o naših liberalcih ni bilo ne duha ne sluha. Kar na enkrat pa se je pri tačasnih občinskih volitvah pritihotapila na volišče nova, čisto nova stranka, o kateri naši možje in duhovščina še niti slutili niso. Torej ko smo spali, je prišel hudobni človek in zasejal med nas liberalno ljuljko. Lahko si mislimo, kako so strmeli takrat naši možje, ko so videli, da se je razdrla med njimi dosedanja vez prijateljstva, a ker se tačas menda za napredne stvar še niso toliko zanimali, je zmagala nova stranka… V "Narodu" se je potem bralo v dopisu: v Moravčah je zmagala pri občinskih volitvah narodna napredna stranka. In prav takrat so priromali k nam tudi liberalni časniki, katere so si dotični, ki so prisegli zvestobo liberalni zastavi in pokorščino liberalnemu voditelju, izposojevali, ter tako se je začelo slepiti naše kmečko ljudstvo. Sedaj je jasno, kdo je kriv med nami tolikega prepira in sovraštva. Kadar prinese kateri liberalni časnik kak dopis o nas, o to je veselje, ko priroma v Moravče tistih par "Narodov", za katerega dopise zve vendar komaj vsa moravška liberalna "inteligenca". Kar pa napišemo mi v "Domoljuba", pa gre po naši celi širni dekaniji, prav do slednje koče, zadnje hribovske vasice. In tako je prav, da resnica pride do veljave!

Domoljub, marec 1905

pripravlja Leon Lavrič