Župnijska cerkev sv. Martina

Zgodovina cerkve


Prva cerkev, verjetno majhna in lesena, je gotovo stala že pred ustanovitvijo župnije. Najstarejši zidani temelji sodijo v čas romanike (13. stol.), kar potrjujejo izkopani zidovi kostnice na severni strani cerkve. Na temeljih romanske cerkve je bila zgrajena cerkev v poznogotskem slogu (16. stol.), katere sledovi so še vidni na fasadi. Cerkev so leta 1740 prezidali in barokizirali. Potres 1895 je cerkev močno prizadel, zvonika so morali podreti. Leta 1897 so ju po načrtih arhitekta Jeblingerja skupaj s pročeljem na novo pozidali. 1902. leta so morali kot oporni zid severni steni prizidati kapelo Lurške Matere Božje. Leta 1995 pa so na južni strani prizidali Baragovo kapelo po načrtih arhitekta Vladimirja Brezarja.

 

Oltarji


Glavni oltar je iz obdobja poznega baroka, nastal naj bi po Jelovškovi zamisli. V tronu je kip sv. Martina, ob njem so kipi škofov sv. Remigija in sv. Brikcija ter apostolov sv. Petra in sv. Pavla. V malem tronu nad njimi so figure sv. Trojice z Marijinim kronanjem.

Daritveni oltar z vgrajenim starim krstilnim kamnom je bil postavljen leta 1974 po načrtih arhitekta Bitenca.

Ob straneh ladje se nahajajo štirje stranski oltarji:

  • Oltar Marije Kraljice je iz marmorja z barvnimi intarzijami in graviranimi ornamenti. Oltar je delo beneškega kiparja Francesca Rotmana (1700 – 1788). Ob lesenem kipu Marije z Jezusom, ki jo preoblačijo z oblačili v barvah bogoslužnega časa, sta kipa iz belega marmorja sv. Jožefa in Ignacija Lojolskega.
  • Oltar Srca Jezusovega na desni strani je lesen, na kamnitem podstavku. Osrednje mesto ima kip Srca Jezusovega, delo domačina Andreja Rovška, ob njem sta kipa sv. Roka in sv. Barbare.
  • Oltar s Cebejevo sliko sv. Lenarta ima kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja,
  • oltar sv. Antona Padovanskega pa kipa puščavnikov sv. Antona in sv. Pavla. Obe Cebejevi sliki sta iz leta 1761.

Oltar v lurški kapeli je lesen, delo domačina, rezbarja Andreja Rovška. Njegov je tudi Marijin kip ter v grobu ležeči Kristus. Angele na stropu in zunanjo fresko Marijinega vnebovzetja je naslikal slikar Alojz Čemažar (1997).

 

Cerkvena oprema in poslikave


Ker je cerkev v glavnem zgrajena iz moravškega peščenjaka, ki je vlažen, so freske le v prezbiteriju. Nad glavnim oltarjem so freske s sv. Martinom. Na kupoli pa je velika okrogla freska Marijinega vnebovzetja in kronanja. Na vogalih kupole so štirje evangelisti. S Čemažarjevimi freskami je poslikana tudi lurška kapela, na zunanji fasadi Baragove (spovedne) kapele pa se nahaja sončna ura.

Najdragocenejši med oljnimi slikami v cerkvi je Layerjev križev pot, ki je bil blagoslovljen leta 1751. Več oltarnih in drugih dragocenih slik pa visi tudi na stenah župnišča.

V niši nad vhodom v Baragovo kapelo je kip sv. Avguština, nasproti nad lurško kapelo pa kip sv. Janeza Nepomuka.

Za orglami sta vitraža blaženega Antona Martina Slomška in Friderika Ireneja Barage iz leta 1982, narejena po načrtih slikarke Veselke Šorli Puc.

Krstilnica iz leta 1961 (po načrtih arhitekta Valentinčiča) stoji pod misijonskim križem.

 

Pevski kor in orgle


Kor je prostoren in je razdeljen na del za ljudstvo in pevski del. Pevcem so namenjene dvignjene klopi, ki so obrnjene proti orglam. Pod klopmi se nahajajo omare, ki služijo hrambi cerkvenega notnega arhiva. Celoten pevski kor je bil leta 2005 prenovljen in preurejen po načrtih arhitekta Vladimirja Brezarja in slikarja Alojza Čemažarja.

Cerkev ima orgle že dolgo časa. Zgodovina prejšnjih orgel je žal slabo poznana. Sedanje orgle je leta 1964 postavil mojster Franc Jenko. Baročna omara je ostala še od prejšnjih orgel. Orgle imajo 22 pojočih registrov na dveh manualih in pedalu ter pnevmatsko trakturo. V letu 2005 je bila v sklopu celostne prenove pevskega kora prenovljena orgelska omara ter prospektne piščali, v letu 2014 pa je bila prenovljena električna napeljava. Generalno prenovo notranjosti orgle še čakajo.

Dispozicija:

I. manual II. manual Pedal
1. Principal 8' 10. Kopula 8' 18. Principalbas 16'
2. Dulcian 8' 11. Viola 8' 19. Subbas 16'
3. Flavta 8' 12. Celestis 8' 20. Oktavbas 8'
4. Oktava 4' 13. Principal 4' 21. Koral 4'
5. Cev. flavta 4' 14. Tr. flavta 4' 22. Fagot 16'
6. Oktava 2' 15. Piccolo 2'      
7. Tercian 1 3/5' 16. Akuta 3 v      
8. Mikstura 4 v 17. Oboa 8'      
9. Tromba 8'   Super II        
  Super I              

PK - prosta kombinacija na obeh manualih in pedalu
Tremolo
Zveze: Manual II-I, Subokt II-I, Super II-I, I-Ped, II-Ped
Crescendo pedal
Kombinacije P, MP, MF, F, TT
Izklop jezičnikov, avtomat za pedal
Obseg manualov: C - g3, obseg pedala C - d1

 

Zvonovi in ura


Cerkev ima dva zvonika. V njih pojejo štirje zvonovi. Tri jeklene so leta 1922 ulili na Jesenicah. Veliki zvon ima glas A in tehta 3430 kg, drugi je uglašen na Cis in tehta 1655 kg. Od bronastih zvonov je ostal samo tretji zvon, ki je uglašen na ton C in tehta 850 kg. Četrti zvon je uglašen na G in tehta 700 kg. V letu 1976 so bili preurejeni na električni pogon, v letu 2015 pa je bilo urejeno tudi avtomatsko zvonjenje. V levem zvoniku se nahaja še dodaten mali zvon – navček, ki se ga zvoni ročno.

Ura iz leta 1835 je še vedno točna in bije na vse štiri zvonove. Od leta 2016 teče na električni pogon v sklopu avtomatskega zvonjenja.