5. postna, tiha nedelja (XL, leto C, 6. 4. 2025)

Uvodnik

Ko sem razmišljal, kaj naj napišem za uvodnik v oznanila na tiho nedeljo, sem pomislil, da bi bil kar tiho. Da ne bi ničesar napisal in bi pustil prazno. Vsekakor bi tudi ob tem nekaj sporočil. Morda nisem imel časa napisati uvodnika, ali sem ga pozabil napisati, ali pa bi si mislili, da me je pograbila lenoba. Odgovorov in razlag bi lahko bilo veliko. Molk pa je velikokrat lahko tudi naš odgovor. Kdor molči, desetim odgovori. In čeprav je molk velikokrat zlato, ki obvaruje naše dobre odnose, se vseeno nočemo v naših družinah "igrati" tihe maše. Čeprav v tihoti večkrat čutimo zadrego, pa v njej velikokrat slišimo in občutimo tisto, kar sicer v hrupu ne pride do izraza. Kako lepo je v Ljubljani zjutraj poslušati koncert ptičjega petja, ki je čez dan zadušen od prometa in množice ljudi. Kako zelo blagodejno se je v dnevu za trenutek ustaviti, dati telefon na stran in samo v miru premisliti, kaj sem doživel, koga sem srečal in tako zbrati misli. In se nato za vse to Bogu zahvaliti. Tiha nedelja in na sploh postni čas ima tudi ta namen, da poskusimo živeti brez odvečnih stvari in dražljajev, ki nam preprečujejo, da bi na svet gledali tako, kot se nam kaže. Pa ne samo na svet. Nadalje imamo lahko tudi na Boga napačen pogled. Bog se nam lahko daje spoznati prav v tihi, preprosti molitvi, ko damo na stran vse naše dnevne skrbi, ki zaposlujejo naše glave in mu namenimo vsaj kakšnih pet minut, da nam spregovori v srcu. Jezus nam je v današnjem evangeliju lahko za zgled. Na agresijo in vzhičenostjo množice nad prešuštnico, ki so jo želeli umoriti s kamnanjem, je najprej odgovoril s tihoto. In v tišini so tudi farizeji in pismouki spoznali, kaj je prav. Post je tudi v tem, da ne izrečemo kar takoj tistega, kar nam pade na pamet, ampak da včasih raje odgovorimo s tišino, ker so lahko naše besede večkrat tudi tiste, ki ranijo in sprožijo vojno. Želim vam blagoslovljen preostanek postnega časa.

diakon Matija

Obvestila

Danes 6. april, obhajamo 5. postno, tiho nedeljo.

• V cerkvi lahko vzamete oljčne vejice, prostovoljni prispevki bodo namenjeni za dobrodelne namene.
• Ob 15. uri bo križev pot iz Podstrani k sv. Mohorju in Fortunatu, kjer bo tudi potem sveta maša.
• Ob 15. uri je dekanijski križev pot, ki se začne na Žejah, konča pa v cerkvi Svete Trojice. Ofer bo namenjen za dobrodelne namene. Našo župnijo bosta predstavljala Ivica in Jože Zupančič. Tudi ostali lepo vabljeni!

Bend Tempus Fugit pripravljamo postno adoracijo v župnijski cerkvi svetega Martina v sredo, 9. aprila, ob 19h. Vsi prav lepo vabljeni!

V tem tednu bo med veroučnimi urami sveta spoved za veroučence. Veroučenci 1. triade še nimajo svete spovedi. Birmanci bodo spoved opravili birmanci v nedeljo, 13. aprila, ko bosta med nami p. Andrej Benda in eden od bratov kapucinov.

V petek se zberemo ob 18.30 uri pred župnijsko cerkvijo in gremo v procesiji na Hribce, kjer bo najprej križev pot, nato pa še sveta maša.

Dekanijski spovedni dan bo v petek, 11. aprila, od 7h do 19h v domžalski župnijski cerkvi. Tudi v radijskem misijonu je ta dan posvečen spovedi. Zakrament spovedi je imenovan tudi zakrament ozdravljanja. Obžalovanje grehov ima tudi zdravilno razsežnost in na to kristjani velikokrat pozabljamo. S tem zakramentom Bogu dovolimo da nas ozdravlja in nas napolni z milostjo in usmiljenjem. Njegov mir nas zmore umiriti in okrepiti za vse dobro. Naj bo odločitev za spoved (pa čeprav morda po dolgih letih) izraz naše vere in zaupanja, da skupaj z Njim zmoremo naše življenje spreminjati na bolje. Naša rast v veri ni nikoli končana, pot popolnosti je vseživljenjski projekt. Velikonočni dogodek je tista prelomnica, ko tudi mi vstopimo v skrivnost poveličanja našega življenja. Obhajanje Velike noči ni samo praznovanje in obnavljanje lepih običajev in obredov, ki so sicer zelo bogati. Gre za to, da je ta skrivnost že vtkana in prisotna v naših srcih, ta Luč že sveti tudi v naših teminah in strahovih.

V soboto, 12. aprila, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Limbarske Gore in Hrastnika.

Danes teden je cvetna nedelja. K blagoslovu zelenja in butaric se zberemo pri vežici na pokopališču ob 10. uri, nato gremo v procesiji v cerkev. Lepo vabljeni, da skupaj podoživljamo in obhajamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Jeruzalemčani ga sprejmejo z navdušenjem, da bo postal on njihov kralj. On pa že ve, da je njegovo poslanstvo prišlo do zadnjega, najpomembnejšega dela. Za nas je praznovanje cvetne nedelje potrditev, da smo del Njegove zgodbe in odrešenja.

Pri vseh mašah bomo brali oziroma poslušali Pasijon, poročilo o zadnjih urah Jezusovega življenja in o Njegovem prostovoljnem darovanju za odrešenje vseh.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1932 – Pozno v pomlad je trajala zima. Velika noč, ki se je praznovala 27. marca je imela še mnogo snega. Na velikonočni ponedeljek, ko je bila božja služba pri sv. Nikolaju, so šli ljudje po trdo zmrznjenem snegu. Kljub pozni pomladi je bila letina povprečno dobra.

Pri sv. Mohorju so popravili in na novo preslikali 6 kapelic, ki stoje ob potu. Kapelice je preslikal g. Križnar, ki je prejšnje leto preslikal kapelo M. B. na Hribcih. Delo je stalo okrog 3000 Din; slikanje 2400 Din, ostalo poprava streh in zidu.

Dne 22. maja je g. Komljanec Anton, duhovnik pri sv. Križu nagovoril može, zbrane pri sv. Trojici, ob priliki božje službe in jim govoril o 4. božji zapovedi; o dolžnostih, ki jih imamo do države in o dolžnostih, ki jih ima država oz. poglavarji do podanikov. Zaradi tega so ga prišli iskat orožniki v torek zjutraj, da bi ga aretirali. Toda ljudstvo je aretacijo zabranilo. Drugi dan je prišlo 28 orožnikov, a gospoda ni bilo več, odšel je v inozemstvo. Da so ljudje imeli sitnosti in pota je naravno. Službo božjo in šolo je nato opravljal dekan Cegnar, od septembra dalje pa šolo vrhpoljski ekspozit g. Jerše, službo božjo pa trojiški duhovnik g. Markič. 1. septembra je nastopil službo 2. kaplana v Moravčah g. Ferkulj Jože, ki je rojen v Strugah na Dolenjskem. Prišel je iz Poljan nad Škofjo Loko, kjer je tri leta kaplanoval. Dne 30. oktobra pa je zapustil Moravče g. Jerman Anton, ki je bil od adventa 1925. tu kaplan. Odšel je kot kaplan v Suhorju na Radovico, semiške dekanije. Spremljali so ga dekan Cegnar in 6 mož, odbornikov v hranilnici.

Rojstev je bilo 112, mrličev 80, porok 33, oklicev 50. Hudih nesreč nas je dobri Bog v tem letu obvaroval.

pripravlja Leon Lavrič