8. nedelja med letom (XL, leto C, 2. 3. 2025)

Uvodnik

"Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudobni pa iz hudobnega prinaša hudo. Kajti njegova usta govorijo to, kar kipi iz srca." (Lk 6, 45)

V današnjem evangeljskem odlomku nas Jezus vabi k spreobrnjenju srca. Kako hitro in kako lahko "pokažemo s prstom na druge", pozabimo pa na lastne napake in slabosti. A ne samo to! Jezus nas vabi, naj se pri tem ne ustavimo – pri slabostih namreč (drugih in svojih), ampak naj se obrnemo k Njemu. Če se odločimo in večkrat prisluhnemo Jezusu (preberemo kaj iz Svetega pisma, se spomnimo nedeljskega evangelija), jo premišljujemo in "ohranjamo v svojem srcu", nas oblikuje in bogati. To bo gotovo vplivalo na naše besede, odnose…

Potem naše besede ne bodo več odraz naših zamer, prizadetosti, jeze, užaljenosti, prikrajšanosti … pač pa se bomo zavedali, da Bog skrbi za nas, je do nas usmiljen in potrpežljiv in dober, mu ni vseeno za nas … To doživimo pri spovedi ter pri obhajilu, ko On sam pride v naše srce in nas obdarja s svojo ljubeznijo, ki sprejema, odpušča, je krotka, dobrotljiva… celo takrat, ko svari, opomni in spodbudi.

Bliža se postni čas. Priložnost, da se obrnemo k Jezusu, mu odpremo srce in ga prosimo naj nas pritegne k sebi, da bi se od Njega naučili kako drug drugemu pokloniti besede, ki spodbujajo, opogumljajo, tolažijo … Marsikaj je potrebno in dobro povedati. Včasih tudi kaj neprijetnega. A poleg tega KAJ povemo, je pomembno tudi KAKO povemo.

Zalka

Obvestila

Danes 2. marec, obhajamo 8. nedeljo med letom.

• Pri sobotni in nedeljskih mašah bo nabirka za obnovo župnišča.

V ponedeljek, 3. marca, ob 19. uri bomo imeli sejo župnijskega sveta.

V sredo, 5. marca, vstopamo v letošnji postni čas, ki traja 46 dni. Nedelje niso postni dnevi. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek, ko se samo enkrat do sitega najemo. Post velja tudi vse postne petke. Ostale petke, izven postnega časa, lahko zdržek od mesa nadomestimo s kakšnim dobrim delom ali molitvijo. Post velja za osebe starejše  od 18  in mlajše od 60 let. V tem času se kristjani trudimo za poglobljeno molitev, še zlasti se udeležujemo križevega pota. Tudi branje Svetega pisma oz. odlomkov Božje besede je pomembno za poživitev postnega časa. Primerno je tudi, da se odpovemo kakšni razvadi. Še posebno je primerno za ta čas, da bi se omejili pri uporabi telefonov, tv….Več pozornosti naj bi dajali medsebojnim odnosom in obiskom tistih, ki so bolni ali osamljeni. Tudi odpoved alkoholu, cigaretam… je lahko zdravilno za telesno in duševno življenje posameznika. Nekateri fantje in možje se odločijo za exodus, ki traja 90 dni in vključuje veliko tega kar je omenjeno zgoraj. Karkoli si bomo že izbrali, naj nam koristi, da bo postni čas za nas vse res zdravilen in nas bo odpiral za skrivnosti in lepoto bližine z Bogom.

Na pepelnično sredo bosta maši ob 8. uri in ob 18. uri. Pri obeh mašah bo obred pepeljenja, ki poudarja minljivost življenja in pomen vere, ki človeka odpira za neminljivost.

V petek, 7. marca, lepo vabljeni k molitvi križevega pota k sv. Mohorju. Začetek bo ob 17. uri v Podstrani. V nedeljo, 9. marca, ob 15. uri bo križev pot na Hribcah.

V petek, 7. marca, začenja prva skupina birmancev duhovni vikend pri Svetem Mohorju. Priporočimo jih v molitvi.

V soboto, 8. marca, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Serjuč.

Še vedno se lahko prijavite za romanje v Rim v župnišču ali pa pri Mariji Urbanija (GSM 031 558 039). Romanje bo od ponedeljka, 29. septembra do četrtka, 2. oktobra. 

Danes teden nas bo ob 10h obiskal g. nadškof Zore, ki bo med mašo ob 10h podelil zakrament svetega krsta Eliju, ki je sedmi otrok Aleša in Katarine Učakar. Veselimo se z družino Učakar, ki je z veseljem sprejela tudi  Elija (poleg vseh ostalih ) in veselimo se ker bo ob tem navzoč tudi g. nadškof. Velik dar in velika milost so otroci, ki so vedno znamenje upanja za našo prihodnost. In naša župnija je gotovo med tistimi župnijam in kraji, kjer se pogosto razveselimo rojstva otrok in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Tako bo prva postna nedelja za nas vse skupni praznik in vesel dogodek. In želimo si, da bi bil celotni letošnji postni čas v znamenju blagoslova in hvaležnosti za vse kar nam Bog naklanja. Ob tej priložnosti tudi čestitamo Katarini in Alešu za pogum in zgled lepega družinskega življenja. Hkrati bo g. nadškof krstil še malo Julijo, ki se jo veselita Maša in Vid Capuder. Tudi njima čestitamo in se veselimo z njima!

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1929 – V septembru je župnijo prevzel uršulinski spiritual v Ljubljani g. Cegnar Janko, ki je bil 24/9 kanonično umeščen in čez dva dni službo nastopil. Župnija ga je lepo sprejela kot novega dušnega pastirja. Ob nastopu nove službe mu je govoril preč. g. kanonik dr. Opeka Mihael, bivši moravški kaplan in želel delovanju mnogo božjega blagoslova.

Pri podružničnih cerkvah je bilo več poprav: Cerkev sv. Nikolaja ima popravljeno streho na stolpu. Drtija je svojo cerkev M. B. dala prebeliti in popravila streho, le ura še ni v redu. Pri sv. Andreju je nekaj novih svečnikov in drugih manjših popravil. Na Limbarski gori so bile postavljene nove orgle, postavil jih je mojster g. Jenko. Stale so 14 000 Din. Druga zelo potrebna popravila se bodo izvršila tekom l. 1930 in 1931. Cerkev ima sicer precej dohodkov ker je romarska cerkev, pa ker je velika in na vrhu gore izpostavljena mnogim vremenskim neprilikam so razna popravila pogosto potrebna. V Sp. Kosezah je bil del strehe v zelo slabem stanju, tako, da bi se pričela velika škoda. Soseščani so naprosili strokovnjaka, ki naj bi streho popravil, pa je preveč odlašal in stavil previsoke cene, kakršne bi soseska ne zmogla. Zato so ljudje za silo sami popravili, kasneje je prišel naprošeni mojster, ki pa je videl, da je delo opravljeno in sicer prav dobro. Natančneje pa bo streha popravljena v teku leta 1930.

Rojenih je bilo: 104 otroci doma, 7 v ljubljanski bolnici, vmes je bilo 7 nezakonskih otrok. Umrlo jih je 69, poročenih doma 24 parov, drugod 5 parov. Opaziti je bilo, da so se mnogi novoporočenci izselili v tujino, v delavske kraje na Francosko, Nemčijo in Belgijo.

Julija meseca je strela zažgala gospodarsko poslopje v Straži, pogorelec si je s pomočjo drugih postavil novo poslopje.

pripravlja Leon Lavrič