7. nedelja med letom (XL, leto C, 23. 2. 2025)

Uvodnik

Zvrhana mera

"Vse kar daš, v zlato jamo zakopaš. Kar pa v žepu držiš, za črve rediš!" Ta stavek je bil eden od razpoznavnih besed pokojnega Andreja Žigona, ki nas je s svojim neobičajnim obnašanjem pozival k udejanjanju Jezusovih besed. Aleluja!

Naši starši so nas učili darežljivosti, ki se vedno vrača. Pomembno je, da krog solidarnosti in dobrote ne prekinjamo. Dobrote ne vračamo nujno (ali običajno) tistemu, ki nas je z njo razveselil. Pač pa temu, ki prihaja na našo pot. Zagotovo bomo slej ko prej tudi sami zopet užili prijaznost bližnjega.

Gospod je tisti, ki v nas začenja in vzdržuje to gibanje dobrote in naklonjenosti do bližnjega - predvsem tistega, ki je v kakršnikoli stiski in potrebuje našo pomoč. Gospod nas obdarja razsipno, s polno mero. Natrosi nam polno naročje dobrega - še za povrh! Prihajajo pa tudi trenutki, ko tega ne znam opaziti v svoji samozadostnosti. Ko mislim, da imam pravico, da sem deležen dobrin.

Naj nas ta obča izkušnja dobrega vedno nagiba k ljubezni in dobroti do bližnjega, da bo Gospod nekoč rekel: "Usmiljen, dober, radodaren, gostoljuben si bil - pojdi v veselje svojega Gospoda!" Ali: "nihče te ni obsodil - tudi jaz te ne bom! Živi v miru!"

Lepo nedeljo želim vsem!

Jože Kerin

Obvestila

Danes 23. februar, obhajamo 7. nedeljo med letom.

V tem tednu so počitnice in ni rednega verouka. Seveda pa ste veroučenci in starši vedno vabljeni k sveti maši, ki nam daje moči in nas odpira za Božjo bližino. Pametni telefoni in pametne elektronske naprave se samodejno posodabljajo, da zmorejo pridobivati informacije in podatke. Tudi mi podobno potrebujemo posodabljanje in osveževanje naših "nastavitev" Božjega signala. Sveta maša je med najpomembnejšimi "aplikacijami" našega duhovnega in krščanskega življenja. In morda so prav počitnice lahko priložnost za kakšen "nenačrtovan" obisk svete maše.

Pred nami je postni čas. Prav je, da se skušamo nanj pripraviti, da nas ne bi vse skupaj prehitelo. V ta namen bomo imeli v petek, 28. februarja po maši češčenje Najsvetejšega. Začnemo takoj po maši. Vabljeni!

V soboto, 1. marca, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Pogleda.

Pri sobotni in nedeljski maši bo nabirka za obnovo župnišča.

Hvala vsem, ki ste se preteklo nedeljo udeležili dekanijskega svetoletnega romanja v ljubljansko stolnico. Tudi jesensko romanje v Rim na diakonsko posvečenje bo priložnost za poživitev naše vere in za obisk grobov apostolov Petra in Pavla, ki predstavljata dva stebra Kristusove Cerkve. Kot rečeno je v tem svetem letu priložnost za pridobitev popolnega odpustka. Kaj pravzaprav je popolni odpustek in zakaj je tudi danes ta nekaj aktualnega, kljub negativnemu predznaku, ki ga morda imamo zaradi dogodkov ali nepravilnosti, ki so se zgodili v preteklosti? Kaj so odpustki? Cerkev je Kristusovo telo. To pomeni, da smo vsi krščeni med seboj skrivnostno povezani, podobno kot udje živega organizma. Povezani smo v dobrem in slabem in to ne le z živimi, ampak tudi z rajnimi, ki so še v vicah. Dobro, ki ga storimo, koristi vsem, slabo (greh) škoduje vsem. To lahko primerjamo z "veznimi posodami": če dolijemo tekočino v eno od teh posod, se gladina dvigne v vseh in obratno. Odpustki so povezani z zakramentom spovedi. Pri spovedi so nam grehi odpuščeni, če smo zares skesani. Spet smo v prijateljstvu z Bogom. Grehi pa imajo še druge posledice, to je duhovna škoda, ki jo povzročijo v nas (npr. zasvojenost, duhovne rane) ali v drugih (npr. pohujšanje, slab zgled). To škodo popravimo s pokoro, ki jo dobimo pri spovedi, ali pa z odpustkom, ki je nekakšno "kritje" s strani Božje "zavarovalnice" (to je "duhovni zaklad zasluženj"), ki popravi omenjeno duhovno škodo. Cerkev je "oskrbnica" tega zaklada in pod določenimi pogoji naklanja odpustke. Lahko jih naklanjamo tudi rajnim, ki se v življenju niso povsem očistili in se očiščujejo v vicah. Popolni odpustek izbriše vse "posledice" grehov in rajnim odpre vrata v nebesa. Tako veruje Cerkev.

Jutri, v ponedeljek je god sv. Matija, apostola. Matija so izbrali namesto Juda Iškarjota, ki je Jezusa izdal. Med dvema možema, ki sta bila na dobrem glasu so z žrebom določili Matija za dvanajstega apostola. Goduje tudi naš diakon Matija, ki mu ob tem čestitamo in mu želimo, da bi ga ta sveti mož navdihoval pri njegovem diakonskem oziroma duhovniškem poslanstvu. Bog te živi, Matija! Ob tem voščimo in čestitamo tudi vsem drugim Matijem.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1929 – Zima je bila izredno ostra. Takoj po novem letu je začela s snegom in hudim mrazom, ki ni odjenjal, temveč se je ponavljal val za valom. Mraz, ki je v mesecu februarju dosegel svoj višek, ko je temperature padla do blizu - 30^°C. Le polagoma je odjenjavala zima, ki je jenjala sredi meseca marca in ji je sledila hladna pomlad. Letina pa je bila po tej ostri in hudi zimi v vseh pridelkih izredno dobra.

Župnijo je zadel hud udarec 14. maja. Ta dan je umrl, zjutraj ob 7^h častni kanonik in dekan g. Bizjan Janez, ki je bil do zadnje ure zelo vesten in neutrudljiv delavec v vinogradu Gospodovem, saj je dan pred smrtjo, še sam, na bolniški postelji vodil sodalno konferenco. Rojen je bil ranjki gospod kanonik 8. julija 1851 na Dobrovi pri Ljubljani. V mašnika posvečen 24. julija 1876 je deloval kot kaplan v Škofji Loki, kot kurat v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, kot župnik na Brdu in nazadnje 30 let kot dekan v Moravčah. V vseh službah je bil znan kot zelo vesten, neutrudljivo delaven, poln Gospodovega duha. Za svoje vestno delovanje je bil odlikovan od svojega nadpastirja presvetlega g. knezoškofa dr. Antona B. Jegliča s tem, da bil imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Tudi pogreb je pričal o posebnem spoštovanju, ki ga je užival ranjki g. kanonik. Slovesno mašo zadušnico je opravil preč. g. arhidiakon, kan. Stroj Alojzij, govoril mu je v slovo preč. g. kan. Sušnik Janez, pogreb pa je vodil prevzvišeni g. knezoškof sam ob asistenci 36 duhovnikov. R.I.P.

Župnijo je vodil po smrti ranjkega gospoda župni upravitelj g. Jerman Anton, kaplan moravški. Župnija je bila razpisana do 20. julija, kateri razpis pa se je radi ureditve nekaterih gospodarskih vprašanj podaljšal do 31. avgusta.

pripravlja Leon Lavrič