6. nedelja med letom (XL, leto C, 16. 2. 2025)

Uvodnik

"Blagor človeku ki zaupa v Gospoda; je kot drevo ob potokih voda, ki rodi svoj sad." (Ps 1)

Naravni vir vode je, tudi če začasno usahne, gotovo najzanesljivejši vir vlage za obstoj, rast in sad vsake rastline. A Jeremija in psalmist ne blagrujeta rastline marveč človeka, ki zaupa v Gospoda. On je že ob stvarjenju življenje bitij povezal z vodo. Svetemu pismu pritrjuje tudi sodobna znanost, ki ugotavlja, da je voda na Zemlji nastala kasneje kot kopno. Poročilo o stvarjenju nam predstavi celovito človeško izkušnjo vode, kot prvinskega elementa, nad katero je, na "pusti in prazni zemlji, vel duh Božji". Vsi poznamo pregovor, da brez vode ni življenja. Življenje se je začelo v vodi. Voda je najobsežnejša sestavina vsega živega. Predstavlja 60 do 70 % telesne teže človeka. Dejansko je telo "vreča vode", v kateri neprestano potekajo življenjski procesi. (NIJZ, 2022, splet). Če kri pomeni življenje, je za Izraelca voda zibel duha, blaginja, rešitev in blagoslov. Tako kot je Bog vdihnil življenje v človeka in stvarstvo, ter ga napojil z vodo, tako je tudi skozi vso zgodovino, preko vode in z njo, zaznamovana vsa zgodovina človeštva, posebno Izraelska, ki jo opisuje Sveto pismo. Najznamenitejše so vode Trstičnega (Rdečega) morja, voda iz skale v puščavi ter reka Jordan, preko katere je božje ljudstvo čudežno vstopilo v obljubljeno deželo in je bil v njej krščen Jezus. Voda je postala vino in vino Kri. Pavel postavlja pred nas Kristusovo vstajenje kot prehod v življenje. Na križu je iz njegovega Srca, najsvetejšega Božjega templja, pritekla voda. Rojena je bila njegova Cerkev, čista in sveta, oprana z njegovo krvjo in vodo ter utrjena z ognjenim krstom mučeništva. Vse do danes. Kaj je voda, ki daje življenje in rodovitnost? To je Božja milost, je evangeljski blagor, ki človeka osrečuje, ga dela zadovoljnega in mirnega. Daj nam Gospod te vode, vedno!

Lojze

Obvestila

Danes 16. februar, obhajamo 6. nedeljo med letom.

• Ob 10h bo sveta maša tudi pri sv. Valentinu na Limbarski Gori. Med mašo bo blagoslov zaročencev.
• danes bo svetoletno romanje naše dekanije v ljubljansko stolnico. Zbrali se bomo ob 15h v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Tam bo najprej kratko bogoslužje, potem pa se bomo odpravili v stolnico, kjer bo sveto mašo ob 16h vodil upokojeni beograjski nadškof, g. Stanislav Hočevar. Lepo vabljeni!

V petek, 21. februarja, je srečanje za birmanske skupine ob 19h. Opomnik torej za vse birmance, ki se pripravljate na prejem zakramenta, ne pozabite na petkovo srečanje. Animatorji vas pričakujejo! Vesel sem, da animatorji želijo našim birmancem posredovati svoje izkustvo vere in jim širiti obzorje Božjega delovanja. Takšno osebno posredovanje vere je nekaj najbolj dragocenega.

V soboto, 22. februarja, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Podstrani in Soteske.

V soboto obhajamo praznik Sedež apostola Petra. "Apostoli so sestavljali poseben zbor, ki se pogosto imenuje "dvanajsteri". Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu, Petru. Za verne ljudi je to dan molitve za papeža, vrhovnega pastirja božjega ljudstva." (Vir: revija Ognjišče)

Danes teden, 23. februarja, se spominjamo blažene služabnice Magdalene Gornik, mistikinje in obletnico najdenja trupla blaženega Alojzija Grozdeta.

"Gora pri Sodražici se dviga nad ribniško dolino na višini 885 m ravno na meji med Dolenjsko in Notranjsko. Gorniki so bili že od nekdaj bolj revni kot bogati. Cerkvica Marije Snežne se dviga na gričku nad vasjo Petrinci. Cerkev obdaja pokopališče, na katerem je pokopana Magdalena Gornik. Magdalena naj bi v stanju zamaknjenosti razumela in govorila jezike, ki se jih nikoli ni učila ali jih kdaj slišala govoriti. Obvladala naj bi latinščino, grščino, hebrejščino, kaldejščino in še druge neevropske jezike. Duševidnost je mistični pojav, po katerem oseba spozna in tako rekoč vidi stanje človeške duše. Magdalena naj bi imela tudi dar uvida ali je kdo v posvečujoči milosti ali v smrtnem grehu." (Vir: Wikipedija)

Zaradi organizacijskih in tehničnih razlogov bomo začeli vpisovati vse, ki se nameravate udeležiti diakonskega posvečenja našega bogoslovca Gregorja, ki bo v sredo, 1. oktobra 2025, v Rimu. Ker je sveto leto, je število romarjev in obiskovalcev v Rimu še večje. Tudi zato potrebujemo podatek koliko nas bo poromalo takrat v Rim. Ob prijavi še ni potrebno nič plačati. Lahko pokličete v pisarno ali pa se osebno oglasite v župnišču. Lahko pokličete tudi go. Marijo Urbanija (031 558 039). Za vse mlade bo poseben popust. V naslednjih tednih bomo že lahko sporočili tudi ceno romanja. Poleg Gregorja bo posvečen še en bogoslovec iz Kolegija Germanicum et Hungaricum. Posvečevalec pa bo ljubljanski nadškof g. Stanislav Zore OFM.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1928 – Zima je bila dolga, zelo ostra, večkrat je dosegel mraz -17°C. Žito je dobro prezimilo, pomlad je bila hladna in mrzla, sadje je zelo bogato cvetelo a ga je v začetku majnika uničil mraz. Zadnji del majnika, junij, julij, avgust in prva polovica septembra je bilo zelo vroče in suho in je zato vladalo pomanjkanje vode. Otavo je suša uničila.

1. julija je opoldne gorelo pri Martinu Klopčič, p.d. Koželj Podbrdom. Zgorela sta dva kozolca in vse gospodarsko poslopje. Škoda znaša 300.000 Din, ob požaru se je gospodar opekel in moral dolgo časa bivati v bolnišnici.

8. julija je bila nova maša g. Franca Klopčiča iz Mošenika. Na novi maši mu je govoril g. Osolnik Franc, ekspozit na Izlakah.

Pri sv. Valentinu je bil ob binkoštih zelo lep, dobro obiskan shod, prišlo je do 10.000 ljudi. Tudi shod v nedeljo pred Kresom je bil lep shod, hkrati je bil političen shod Kmetske zveze. 22. avgusta je bil v Moravčah blagoslovljen orlovski prapor. Udeležba je bila velika. 23. septembra je bila v Sp. Kosezah Koseskijeva slavnost ob 30 letnici odkritja plošče in stoletnici rojstva.

24. septembra je po skoraj tri tedenskem dežju padal sneg po višjih hribih, tudi naši hribi so bili beli slabe pol ure, nato je zopet deževalo do konca septembra. Pšenica ni dosegla niti 2 Din cene za kg, 2.50 Din sta stala oves in koruza, sadja je bilo zelo malo, drugi pridelki, razen otave, pa so dobro obrodili.

Pri cerkvi sv. Nikolaja je bila zunanja stran izboljšana s popravljenim ometom, znotraj je bila cerkev prebeljena in streha temeljito popravljena. Stalo je 3770 Din, za kar se je napravila zbirka. Pri cerkvi sv. Valentina je bila streha na lopi pred velikimi vrati na novo prepleskana.

pripravlja Leon Lavrič