Jezusovo darovanje (XL, leto C, 2. 2. 2025)

Uvodnik

40 dni po Božiču nas na koledarju preseneti še en praznik iz Jezusovega otroštva - praznik Gospodovega darovanja. Svečnica zame pogosto nima tiste duhovne moči, ki jo imajo prejšnji prazniki v tem obdobju. Morda je glavna ovira moja lastna neučakanost. Prišel sem v Cerkev po “glavnega” Jezusa. Po Preroka, Učitelja in Odrešenika. Štirideset dni po rojstvu sem z glavo že pri postu in pepelnici, Marija in Jožef pa sta še vedno v Jeruzalemu - z dojenčkom.

Starček Simeon je na Odrešenika čakal celo življenje, pa ni potreboval drugega – le srečanje z dojenčkom. Z detetom, ki samo še ne zmore oblikovati besed, pa je vendar že utelešen Bog in Odrešenik. Že vanj je mogoče verjeti in vanj položiti svoj up. “Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil” (Lk 2, 29-31).

Zdi se, da Bog uživa in je srečen v svoji človeški naravi. Jezus raste in se krepi še trideset let. Znotraj dodatnih treh pa temeljno spremeni celotno stvarstvo. Nekaj je na tem Božjem ritmu. V dolgih odsekih navadnega, človeškega življenja, ki ga v intenzivnih sunkih ločujejo in dopolnjujejo trenutki preboja presežnega v to vsakdanje. Trenutki Božjega razodetja, ljubezni, smrti in novega življenja. Tako je bilo z obema starčkoma v templju, ki sta po letih potrpežljivega življenja spoznala Odrešenika, ga po svoji veri v hipu prepoznala – ta pa je v enem trenutku osmislil njuni celi osebi. Svečnica nas vabi, da iščemo ta Božji ritem. Da ne bi priganjali Boga na našo časovnico s pričakovanjem takojšnjega ukrepanja in milosti na zahtevo. Vabi nas, da se potrpežljivo radujemo v svojem življenju, da zaupamo Njegovi obljubi prijateljstva in smo vedno pripravljeni slišati in prepoznati njegov klic, ko prijoka izza vogala templja.

Martin Rode

Obvestila

Danes 2. februar, obhajamo Jezusovo darovanje v templju – svečnico.

Jutri, v ponedeljek je god sv. Blaža zato bo med mašo "Blažev blagoslov".

"Blagoslov grla je zakramental Rimskokatoliške cerkve, ki se običajno praznuje 3. februarja, na dan svetega Blaža iz Sebaste (sodobni Sivas, Turčija). Praznujejo ga tudi v nekaterih vzhodnih katoliških Cerkvah in v župnijah anglikanskega občestva na isti dan kot komemoracijo. … Živel je v 4. stol. v mestu Sebaste v Armeniji. Bil je zdravnik preden je postal škof. Njegovo češčenje se je v srednjem veku razširilo po vsej Cerkvi, saj naj bi čudežno ozdravil dečka, ki je zaradi ribje kosti v grlu skoraj umrl." (Wikipedija)

Besedna zveza "Blažev žegen" je največkrat uporabljena nekoliko posmehljivo. Uporabimo jo, ko o nekem zdravilu govorimo, da sicer nič ne koristi, a tudi škoduje ne. Nekaj kar uporabimo "za vsak slučaj", pa sploh ne verjamemo, da bo imelo kakšen učinek. Stopamo po blagoslov sv. Blaža tudi s tem v mislih? "Kot otroku se mi je zdelo fino, ko smo eden za drugim stopali pred duhovnika, ki je s prekrižanima svečama, položeninima na naše grlo nad vsakim zmolil blagoslovilno molitev. Ampak že dolgo nisem več otrok, k blagoslovu pa vsako leto rada pristopim. Zakaj? Besede blagoslova so besede, ki so nežne, dobrodejne, ki zdravijo. Blaga beseda lahko ublaži še tako hudo bolečino. K blagoslovu grem predvsem zato, ker imam vero. K blagoslovu ne pristopim, ker bi računala na kakšno čarovnijo, ampak preprosto zato, ker verujem v pomoč nebeščanov. Verujem, da tisti, ki že gledajo Božjo slavo, v svoji dobroti prosijo za vse ostale. Priporočam se jim tudi sama. Seveda na to gledam človeško – kako pa naj bi? V težkih časih te najbolje razume nekdo, ki je podobne težke čase tudi sam že doživel. Glede na to, kako so posameznim svetnikom dodeljena določena zavetništva, so tako nanje gledali tudi naši predniki, ki so te svetnike začeli slaviti in se jim priporočati.«. O, sveti Blaž, ti veš kje smo najbolj bolni. Prosimo te, položi svoji sveti sveči na našo največjo bolečino. Je ta v grlu? V glavi? V srcu?

Petek in sobota sta prva v mesecu. Po maši bomo imeli litanije in blagoslov z Najsvetejšim.

V soboto obhajamo praznik, Prešernov dan, med sveto mašo se bomo spomnili in priporočali vse pokojne in žive kulturne ustvarjalce v našem kraju in v naši moravški dolini!

V soboto, 8. februarja, ob 8h ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani naselij Imenje, Prikrnice in Vrhe.

V nedeljo, 16. februarja bo svetoletno romanje naše dekanije v ljubljansko stolnico. Zbrali se bomo ob 15h v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Tam bo najprej kratko bogoslužje, potem pa se bomo odpravili v stolnico, kjer bo sveto mašo ob 16h vodil upokojeni beograjski nadškof, g. Stanislav Hočevar. Lepo vabljeni!

Se Polona (9.2) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1927 – Zima precej ostra in dolga; žito dobro prezimilo, obrodilo dobro. Sena veliko zato brez cene, 2 – 3 K kilogram. Letina splošno dobra, brez posebnih nesreč. Posebno je, da so polži, ki so leta 1925, posebno pa 1926 nastopili tako hudo, da je bilo na več krajih zemlja pokrita kakor s snegom, naenkrat popolno izginili.

Vse pobožnosti so se vršile v redu in je bila udeležba splošno dobra. V postu so bile duhovne vaje, ktere je vodil g. vseučeliški profesor dr. Rožman. Udeležilo se je okoli 300 fantov in jih je voditelj zelo pohvalil. Dne 21/8 je bil pri sv. Valentinu Katoliški shod za Moravško dekanijo; udeležilo se je okoli 5000 ljudstva. Cerkveni govor in sv. mašo je opravil premil. g. knezoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Dr. Korošec, profesor, je imel govor o sv. Evharistiji, prof Dolenc o Ciril Metodovi ideji, g. Hafner o katoliški zavesti. Dne 4/9 je imel načelnik SLS Dr. Korošec v Moravčah velik političen shod z veliko udeležbo in prav dobrim uspehom.

Leta 1914 umrli Anton Cerar, posestnik na Trznu št. 34 je zapustil hišo z malim zemljiščem, po smrti njegovih sester, cerkvi v Moravčah in gozd, vl. št. 297 k.o. Drtija pa cerkvi na Drtiji, kar je bilo s prisvojilom okr. sodišča na Brdu 19/3 1927 št. 355 izvršeno. Odškodnina in stroški zapuščinske obravnave za hišo na Trznu št. 34 in vknjižba na cerkev je veljalo 2380 Din, poprava hiše, ki je bila zelo zanemarjena je veljala 2814 Din.

Sv. obhajil je bilo v župni cerkvi čez 40.000, pri sv. Valentinu 1200, na Vrhpolju, pri sv. Trojici in pri sv. Križu pa okoli 4000. Rojenih je bilo 134, umrlo jih je 70, med temi 10 čez 70 let, 11 čez 89 let starih. Porok je bilo 31, oklicov pa 39.

pripravlja Leon Lavrič