2. nedelja po Božiču (XL, leto C; 5. 1. 2025)

Uvodnik

Na letošnjo prvo nedeljo v novem koledarskem letu obhajamo tudi tretji sveti večer. Slednji nas pripravlja na praznik svetih treh kraljev oz. na Gospodovo razglašenje.

Na Slovenskem so se trije modri močno zasidrali v narodno zavest. O tem pričajo številni kraji in cerkve, ki so posvečeni svetim trem kraljem. Naši predniki so radi romali v "Kelmorajn", v kölnsko stolnico, kjer so shranjene relikvije svetih treh kraljev, ki jih je našla sveta Helena. Še posebej pa so se ohranili trije modri v slovenski zavesti v običaju koledovanja in koledniških pesmi. Na cerkvenih vratih in na hišah vernikov lahko vse leto vidimo napis G + M + B, kar so začetnice imen svetih treh kraljev, poleg njih pa letnico tekočega leta. Različica tega napisa se glasi C + M + B, kar so kratice latinskega stavka Christus mansionem benedicat oziroma Kristus naj blagoslovi to domovanje.

O svetih treh kraljih obstajajo številne legende. Na Zahodu so vsakemu od treh kraljev določili posebno vlogo, starost, obleko in rod. Tako se pred nami kaže podoba svetih treh kraljev, za katero pa ne vemo, kako blizu resnici je.

O obisku treh modrih je pisal le evangelist Matej. Med drugim je zapisano tudi, da so Novorojenemu prinesli darove. "Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire." Po razlagah poznavalcev Svetega pisma, naj bi podarili zlato, ker je Jezus kralj, kadilo, ker je Jezus Bog, miro, ker je Jezus človek.

Tudi po več kot dva tisoč letih nas trije modri še vedno nagovarjajo k iskanju Boga in njegovemu češčenju. Naj bo leto 2025 tudi za nas v znamenju iskanja prave Luči.

Blagoslovljeno leto 2025!

Katarina

Obvestila

Danes, 5. januar, obhajamo 2. nedeljo po božiču.

Jutri, 6. januarja, začnemo zoper z rednim veroukom.

Jutri, v ponedeljek, je praznik Gospodovo razglašenje ali Sveti trije kralji. Pri večerni maši se nam bodo predstavili letošnji birmanci, ki bodo s seboj prinesli izpolnjene prijavnice. Prijavnice dobite v župnijski pisarni.

V soboto, 11. januarja, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Ceste h. Vasje in Cesta na Grmače.

Iskreno se zahvaljujem vsem kolednikom in voditeljem, da ste tudi letos izpeljali trikraljevsko akcijo in hvala vsem, ki ste darovali za misijonarje.

ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2024

Preteklo leto je bilo v pastoralnem smislu kar živahno in pestro. Nekaj statističnih podatkov nam zgovorno pokaže življenje župnije v letu 2024.

Krsti: krščenih je bilo 45 otrok, 24 dečkov in 21 deklic. Do prvega leta starosti je bilo 35 otrok, 10 jih je bilo starejših od enega leta. Od tega je bilo 22 krščenih zakonskih in 19 izvenzakonskih, 4 otroci so bili od civilno poročenih staršev. Najpogostejša imena za fante: Maks, Erazem, Filip, Lovro, Leon… pri deklicah pa Julija.

Prvoobhajanci: v lanskem letu je bilo kar 46 prvoobhajancev.

Birmanci: zakrament sv. birme je prejelo 36 birmancev.

Vseh veroučencev je bilo nekaj več kot 300.

Poroke: poročilo se je 26 parov: Anja Cerar in Uroš Resnik; Neža Sušnik in Žiga Cerar; Patricija Štefan in Andrej Gabršek; Barbara Merela in Aleš Peterka; Nina Avbelj in Klemen Ribič; Tina Grčar in Afons Pieter Kleijwegt; Katarina Zupančič in Anže Sasso; Veronika Grilj in Blaž Jemec; Tina Kalan in Jan Peterka; Helena Mrčun in Matej Martinjak; Gaja Ključevšek in Boris Grabnar (Izlake); Iza Ustar in Kristjan Sušnik; Eva Kržišnik in Tilen Vogrinec (Domžale); Romana Kveder in Aleš Gorjup; Nina Andrejka in Anže Korošec; Živile (Katryina) Venckute in Nejc Medved (Dob); Polona Capuder in Martin Rode; Majda Kobol in Andrej Udovč (Nevlje); Anja Mal in Mihael Šlibar; Lucija Jurkovič in Urban Zaveršnik; Špela Klemenc in Marko Bošnjak (poroka je bila v Ivančni Gorici); Janja Ravnikar in Jaka Oven; Dragica Imperl in Andrej Lazar; Nives Ravnikar in Boris Rihar; Mateja Prosenc in Nejc Koporec; Branka Golob in Marko Gerkman (Dol pri Ljubljani); Anja Ravnikar in Ashley James Humprey.

Pogrebi: število vseh pogrebov v lanskem letu je bilo 27, 13 žensk in 14 moških. Povprečna starost pri ženskah je bila 83 let, pri moških 71 let. Najstarejša faranka je bila stara skoraj 101 leto, najmlajša 66 let. Najstarejši faran je imel 94 let, najmlajši pa 35. Previdenih je bilo 15 oseb, neprevidenih pa 12.

Danes teden obhajamo nedeljo Jezusovega krsta.

* * * * * * * * * * * * *

Če se ti ponoči sanja o službi, a se to šteje kot delovna doba? Samo vprašam. ☺

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1925 – Zima zelo mila, skoraj brez snega. Leto precej mokro, posebno vsa jesen deževna, zima zgodnja. Vsled tega letina precej slaba. Dosti je bilo krme za živino, pa se je slabo sušila. Sadja le prav malo; krompirja skoraj nič; uničili so ga črvi in gniloba. Posebnih nesreč ni bilo.

Poseben dogodek je bila škofova vizitacija in sv. birma po vsej dekaniji. Splošno je bil sprejem povsod slovesen, posebno v Moravčah, kar so premil. škof posebno poudarjali. Sv. birma je bila na Brdu, v Št. Vidu, v Dobu, 22. aprila pri Sv. Heleni kjer je nastala med opravilom grozna nevihta z nalivom, sneg je pokril vso okolico precej na debelo in zginil šele 25. aprila. Po romanju v Rim, katero so spremljali tudi škof (iz Moravč kaplan Pfajfar) je bila sv. birma 6. junija na Vrhpolju, naslednji dan pa v Moravčah … Pred sv. birmo v Čemšeniku (19/6), tako huda nevihta, da je podrla vse mlaje.

Ker je bilo sv. leto v Rimu je bilo skupno romanje Slovencev in Hrvatov, kjer so bili Slovenci, na hudo nevoljo Hrvatov, posebej sprejeti od sv. očeta Pija XI.

Drugi dogodki: 8/2 so bile volitve v državni zbor s slavno zmago Slovenske Ljudske stranke, tukaj v vseh 5 občinah z veliko večino.

Dne 26. aprila je bil na Hribcih po dekanu Janezu Bizjanu posvečen novi bronasti zvon C, veljal je 55 368 K, delo 900 K, kar se je vse pokrilo s prostovoljnimi doneski in prihranki pri kapeli. Tehta 353 kg, vlit v zvonarni v Št. Vidu. Dne 9/8 je bil blagoslovljen na Hribcih novi Križevi pot. Izdelal ga je g. Jebačin v Ljubljani. Veljal je z okviri, ki jih je izdelal g. Pengov 39 200 K, stroški pa okrog 1000 K.

Papež Pij XI. je dovolil v Moravčah za 7 let pri župni cerkvi Porcijunkulske odpustke.

pripravlja Leon Lavrič