33. nedelja med letom (XXXIX, leto B, 17. 11. 2024)

Uvodnik

"Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče." (Mr 13,32)

Okrog praznika vseh svetih obiskujemo grobove naših preminulih sorodnikov, prijateljev, sosedov, zato prav v tem času tudi več razmišljamo o daru življenja, minljivosti in smrti. Samo otroci še ne dojamejo, da prav vsakega izmed nas čaka telesna smrt in odhod naše duše v večno življenje. Velikokrat mi je že kdo od otrok rekel, da on pa že ne bo umrl, prepričan, da sta smrt ali življenje odvisna od njegove volje ali hotenja. Mi pa vemo, da ima pri spočetju in smrti odločilno, začetno in končno besedo Bog Stvarnik. Po naših starših nam je dal življenje, da ga napolnimo s svojo zgodbo, dejanji, dobrimi deli, z veseljem in skrbjo, ne samo zase, pač pa tudi za druge. Pri tem nas je obdaril s številnimi talenti in nam odprl vrata na stežaj, da bi lahko zaživeli polno in vsak v svoji poklicanosti. Sodoben človek velikokrat misel na smrt odganja, prelaga na kasneje in se ne želi soočiti s svojo minljivostjo na tem svetu. Redovnica, ki veliko časa preživi ob neozdravljivo bolnih in umirajočih, pripoveduje svoje izkušnje in globoka življenjska spoznanja ljudi ob koncu življenjske poti. Šele takrat spoznajo, kaj je v življenju zares pomembno in vredno. Obžalujejo, da tega niso že prej vedeli. In kaj si še najbolj želijo? Da bi zaključek življenja dočakali doma in da bi bili ob njih njihovi najdražji. To pa zmorejo samo tisti svojci, ki sprejmejo trpljenje in smrt kot del tuzemskega življenja pred odhodom v neminljivo večnost. Starejši ljudje velikokrat molijo za srečno zadnjo uro, za katero pa na srečo ne vemo, kdaj bo prišla. Kdor je pripravljen, se ne boji kadarkoli oditi na pot. Do takrat pa dobro izkoristi čas, ki mu je dan, za vredne stvari.

Milka

Obvestila

Danes, 17. novembra, obhajamo 33. nedeljo med letom.

Danes je svetovni dan ubogih in hkrati začetek Tedna zaporov. Zaporniški vikar, Robi Friškovec nas vedno znova nagovarja k molitvi za zapornike, njihove domače  in za vse, ki se z njimi ukvarjajo in jim skušajo pomagati, da bi stopili na pot normalnega življenja.

Hvala vsem za darovanje preteklo nedeljo. Hvala, da z darovi vedno znova dokazujete, da imate radi svojo župnijo in da omogočate, da lahko obnavljamo in posodabljamo naše podružnice in župnišče. Hvala tudi za pecivo in dobrote. Hvala Dragotu in Bernardi za tople napitke.

V petek, 22. novembra, je god zavetnice cerkvenega petja in pevcev, sv. Cecilija. Vabim vse pevke in pevce naših zborov, da se zberemo pri sv. maši. Po maši pa vsi vabljeni na pico in čaj.

V soboto, 23. novembra, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Vinj.

V soboto, 23. novembra, so ministrantske vaje oziroma ministrantsko srečanje. Zberemo se v župnišču ob 16. uri.

Danes teden bo nabirka za organiste pri sobotni in obeh nedeljskih mašah.

Danes teden je zadnja nedelja tega cerkvenega in liturgičnega leta, praznik Kristusa Kralja Vesoljstva. S tem praznikom so kristjani že od nekdaj izkazovali vero, da je Kristus odrešenik ne samo nas ljudi, ampak tudi vsega kar obstaja. Tudi neizmerno vesolje, ki še danes ostaja skrivnost, na svoj način govori o Božji vsemogočnosti. Bolj ko si človek prizadeva razvozlati skrivnosti našega življenja in vsega stvarstva, več vprašanj kot odgovorov se mu ponuja. Znanstveniki si prizadevajo pošiljati signal globoko v vesolje, da bi morebiti ujeli odgovor ali tuji signal. Hkrati pa človek prezre, da imamo vedno živi signal v svojem srcu, ki prihaja od Stvarnika. Ta praznik nas vabi, da gremo, ne po poti znanosti ampak po poti vere in ponižnega priznanja Božje modrosti. Kajti tudi naše človeško srce je polno skrivnosti, ki nas včasih presenetijo. Sv. Avguštin nam zmore pokazati to kar je sam doživel: nemirno je naše srce, dokler se ne umiri v Tebi, Gospod. Kristus Kralj Vesoljstva nam govori, da je vse naše življenje privzeto v Njegovo kraljevanje. Zato naj današnji praznik napolni naša srca z veseljem in upanjem.

Letos obeležujemo 60 let naših orgel, ki jih je izdelal takrat priznani orgelski mojster g. Jenko. Zob časa je načel tudi naše orgle, ki jih bomo v teku nekaj let morali generalno obnoviti. Da pa bi lahko od blizu pogledali v "notranjost", bomo imeli "dan odprtih vrat" naših orgel. Dominik, ki je prišel na to idejo bo imel kratko razlago na koru. Prvi termin je na god sv. Cecilije, po maši. Drugi termin pa je na nedeljo Kristusa Kralja, po obeh mašah. Vsi, ki vas zanimajo naše orgle, lepo vabljeni. Hvala pa našemu Dominiku za to pripravljenost.

* * * * * * * * * * *

V sredo, 20. 11., bo v moravški knjižnici literarni večer z go. Natašo Rupena, ilustratorko in pisateljico številnih knjig z globoko duhovno vsebino. Vabljeni.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1964 – 10. avgust bo ostal za moravško župnijo zgodovinski dan. Ta dan so pripeljali iz Šentvida nad Ljubljano nove orgle, okrog 9^h dopoldne. Tedaj se je zbralo pri cerkvi veliko faranov, v zvoniku so pričeli pritrkavati, ko je pripeljal kamijon. Naredil jih je svetovnoznan mojster Jenko Franc. Te orglje so njegovo 106. delo. Postavljali so jih 4 dni in sicer mojstrov sin Jenko Anton z dvema pomočnikoma.

Staro korno ograjo, ker ni ustrezala slogu cerkve smo podrli, po navodilih umetnostnega sveta pri nadškofijskem ordinariatu. Oblika orgelske omare v pročelju je ostala enaka kakor prvotna, samo povečana je bila v dolžino in globino. Kar je bilo mizarskega dela je bilo opravljeno v Invalidskih delavnicah na Dolah. Da je bilo delo res dobro opravljeno se je posebej trudil mizarski mojster Klopčič Alojzij z Dol. Okraske in angelčke je prezlatil mojster Podkrižnik Hinko, rezbar in pozlatar iz Šentjurja pri Celju. Orglje so bile slovesno blagoslovljene v nedeljo 23. avgusta. Obred je opravil generalni vikar dr. Stanko Lenič ob številni asistenci. Ljudje so se z velikim navdušenjem zbrali v cerkvi, prisostvovali obredom in se še dolgo zatem o tej slovesnosti pogovarjali. Tudi za okrasitev cerkve so ljudje za to slovesnost poskrbeli. Spletli so preko 1000 metrov vencev.

Stare klopi, ki so bile na koru je popravil Kunavar Milan, brat ključarja na Limbarski gori in so bile prepeljane na Limbarsko goro, kjer ni bilo do sedaj klopi, čeprav so bile zelo potrebne zaradi utrudljive hoje do cerkve. Za novo leto so bile narejene nove klopi za naš kor, po načrtih Šankal Franca, župnijskega upravitelja iz Vodic. Klopi sta naredila mojstra Podbevšek Vincenc iz Moravč in Klopčič Alojz iz Dol. Delo je natančno narejeno.

Moravška župnija se pripravlja na sv. misijon. Kot priprava nanj je potekala tudi tridnevnica pred blagoslovitvijo orgel.

pripravlja Leon Lavrič