31. nedelja med letom (XXXIX, leto B, 3. 11. 2024)

Uvodnik

V teh dneh se še posebej spominjamo naših rajnih. In prav pošteno mi gre na živce, da se v zadnjem času izpodriva praznik vseh svetih s praznovanjem noči čarovnic. Tako nas že v začetku oktobra začnejo bombardirati z reklamami o posebnih slaščicah in kostumih, ki ustrezajo "praznovanju" noči čarovnic ter raznih grozljivkah, ki se vrtijo po televiziji. Cilj vse potrošniške propagande so najranljivejši – otroci.

Priznam, da v vsej noči čarovnic ne vidim nobene logike. Ne v samem dnevu, ne v načinu. Povsem nerazumljivo mi je, da starši svoje otroke oblačijo v strašne in srhljive kostume, jim kupujejo sladkarije v obliki očesnih zrkel, predvajajo grozljivke in jim na obraze rišejo sledove krvi. Res ne vidijo, da vsebina ni primerna za otroke? Dvomim, da tisti, ki praznujejo ta dan, vedo, iz česa je nastal in kaj predstavlja. Pa bi bilo prav, da bi. In res ne vem, komu se zdi zabavno strašenje in poveličevanje grdih stvorov.

Hkrati je vse več otrok, ki še nikoli niso šli na pogreb ali pokopališče, saj se staršem zdi, da bi otrokom povzročali travme in občutke, ki jih otroci še ne razumejo. Zanimivo je, kako nekaj tako naravnega kot sta smrt in bolezen, odrivamo daleč stran od oči, obenem pa posegamo po poistovetenju z izmišljenimi bitji, kot so zombiji, vampirji, čarovnice …

Skoraj poetično se mi zdi, da je naslednji dan praznik vseh svetih. Kot protiutež vsej temini preteklega dne, je praznik nabit s svetlobo. Kajti kristjani se ne ustavimo pri temini groba in smrti, ampak zremo v svetlobo večnosti. In kolikor me že jezi uvožena noč čarovnic, me hkrati tolaži misel, da temo vedno premaga svetloba Vstalega.

Katarina

Obvestila

Danes, 3. novembra, obhajamo 31. nedeljo med letom, zahvalno nedeljo.

Danes na zahvalno nedeljo se zahvaljujem vsem in številnim sodelavcem in pomočnikom: pevcem, organistom, zborovodjem, bendu, bralcem, ministrantom, vsem ki čistite cerkev, zakristanom, ključarjem, obhajalcem, krasilkam, molivcem, katehistinjam in katehetoma, gospodinji, obema diakonoma, obema duhovnikoma:  g. Bogdanu, g. Ivanu. Vsem, ki karkoli dobrega naredite za našo župnijo, še enkrat: iskrena HVALA in BOG LONAJ!!

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pripomogli k lepemu in slovesnemu obhajanju sprejema obeh diakonov. Hvala Lojzetu in Majdi ter domačim za pripravo in pomoč.

Iskrena in globoka hvala za čudovito slovesnost sprejema diakonov v župnijo, posebej pa župniku Kancijanu in somašnikoma Ivanu in Bogdanu, diakonoma Matiju in Branku, pevcem: mešanemu in moškemu cerkvenemu zboru ter Limbarju z Dominikom in Tomažem na čelu, Klari in njenim Zmajem, Blažu za novo skladbo – psalm in članom Tempus fugit, cerkovnikom, krasilkam bogoslužnega prostora, ministrantom s ceremonjerjem Janezom, pritrkovalcu Juretu, gospodinjam za pecivo, Dragotu z ekipo, skavtom in ŽPS in vsej župniji. Še naprej vneto molimo za nove duhovne poklice!

Stalni diakon Lojze z družino

Včeraj, 2. novembra, je bil god sv. Huberta, ki je zavetnik lovcev. Zato bo jutri, v ponedeljek, sv. maša za vse pokojne in žive lovce v našem kraju. Še posebno vabljeni lovci k sveti maši ob 18h.

V tem tednu je zopet reden verouk.

V soboto, 9. novembra, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Drtije.

Danes teden je martinova nedelja. Zavetnik naše župnijske cerkve in naše župnije je eden od najpriljubljenejših svetnikov. O tem na svoj način govorijo mnoge cerkve pri nas, ki so posvečene njemu. Bil je zelo miroljuben in dobrosrčen, veliko si je prizadeval za spravo znotraj Cerkve. Njegova najznamenitejša upodobitev je darovanje svojega plašča revežu. Pred nekaj leti se je tudi naša župnija in naš kraj pridružil pobudi Evropskega sveta, ko so razglasili Evropsko kulturno pot sv. Martina. Ta pot vodi od njegovega rojstnega kraja Sombtoteya na madžarskem pa vse do francoskega mesta Tour, kjer je v stolnici njegov grob. Pot je dolga kar 2500 km in imeli smo že nekaj posameznikov, ki so hodili po tej poti. Razglasitev te poti ima v sebi globok pomen: da bi ta pot povezovala kulturno, versko in zgodovinsko izročilo Evropskih narodov in nas ozaveščala, da rastemo iz krščanskih korenin. V sedanjem času pa nas tudi opominja, da bi zavedali odgovornosti, ki jo imamo zlasti kristjani, da širimo kulturo miru, nenasilja in povezanost med različnimi evropskimi narodi in državami. Gotovo se mu lahko priporočamo tudi ko molimo za mir in prenehanje vojne med Ukrajino in Rusijo.

V nedeljo bo po obeh mašah pred cerkvijo priložnost, da okrepimo hvaležnost za našo župnijo, da si skupaj prizadevamo za povezanost našega oltarnega in župnijskega občestva. Vsak lahko doda svoj "kamenček" v mozaiku življenja naše župnije. In želim si, da bi tudi v prihodnje bilo takšno razpoloženje. Gospodinje ste naprošene za peko slanega peciva, ki ga lahko prinesete v župnišče v soboto od 17h do 18h. Skavti pa boste poskrbeli za strežbo pred cerkvijo.

Praznik celodnevnega češčenja pa bo v ponedeljek, 11. novembra.

Papir akcija: kontejner za papir bo postavljen na parkirišču od 9. do 19. novembra 2024.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1919 – Kljub končani vojski se čuti negotovost pred prihodnostjo Jugoslavije, ki je ogrožena še od Lahov, deloma tudi Nemcov, ker še niso določene meje naše nove države. Zato je med ljudstvom nezadovoljnost, hrepenenje po prostosti in samostojnosti, pri mladini pa surovost, nepokorščina in splošno hrepenje po uživanju.

Mirovna konferenca deluje počasi. Lahi pa vedno napredujejo. Zasedeno imajo Goriško, vso Istro s Trstom in Reko, velik del Kranjske: Idrijo, Notranjsko do Logatca, blizu Vrhnike. Na Koroškem vojska z Nemci, ktere podpirajo Lahi. Poslanci so šli v Belgrad, pa državni zbor ne pride do nobenega odloka.

Letina je bila zelo slaba zaradi obilnega deževja, posebno slaba za krompir, draginja pa vedno neznosnejša. V začetku leta se je zaradi žalostnih razmer od ordinariata določilo, naj vsaka družina zvečer moli: Češčena bodi Kraljica in 3 češčenamarije, v cerkvi pa po pridigi “Pod tvoje varstvo pribežimo” in popoldne pred litanijami žalostni del sv. Rožnega venca.

Na belo nedeljo je Marijina družba slovesno obhajala dvajsetletnico ustanovitve. Bilo je skupno sv. Obhajilo in popoldne dobrodelna predstava za vojaške sirote.

Zaradi grozne draginje ni bilo v letu 1919 posebnih novih naprav, ker tudi blaga ni bilo dobiti.

Rojenih je bilo 118 otrok, od tega 18 nezakonskih, od katerih sta bila dva pozakonjena. Umrlo jih je izredno malo, le 60, poročenih je bilo 32 parov, oklicanih pa 45 parov.

Na koncu leta je bilo dognano, kakšen davek je zahtevala vojska v naši župniji; 82 jih je padlo na bojnem polju ali umrlo v vojaških bolnišnicah, pogrešanih je 52 in od teh gotovo večina mrtva, v ujetništvu jih je še 53 in vsih invalidov je 55, ki dobivajo invalidno podporo 1 do 3 K na dan. Leto se je končalo še v negotovosti in precejšnji razburjenosti zaradi neurejenih razmer v jugoslovanski državi.

pripravlja Leon Lavrič