27. nedelja med letom (XXXIX, leto B, 6. 10. 2024)

Uvodnik

Današnje prvo berilo o stvarjenju, človeka kar poboža. Bog ja Adamu zaupal pomembno vlogo v svojem stvariteljskem delu: poimenovanje vse živine, ptic pod nebom in živali na polju. Zanimivo, da je poljska žival tudi kača, ki jo je kmalu zatem izkusil kot prekanjeno, sleparsko bitje, ki v svoji prevari Adama in Eve kaže posebno zvitost. Verjetno ji je zato dal hebrejsko ime nāḥāš (žival, ki se zvija in plazi (ang. serpent iz lat. serpere)). Zanimiva je tudi povezava kače kot simbola plodnosti v takratnih kulturah (Kánaan), z nadaljevanjem poročila o stvarjenju Eve. Kljub temu, da je Adam poznal in postal skrbnik vseh živih bitij, ni našel nobenega, ki bi ga dopolnjeval in bi z njim gradil skupnost po Božji zamisli. A Bog je imel načrt in ga je izpolnil. Ustvaril je Evo, možinjo, ki je po vzoru Svete Trojice dala prvi skupnosti polnost podarjanja življenja, vse do novega Adama, ki je Kristus in do zadnjega človeka, preden bo Stvarnik svet preustvaril v Novo nebo in Novo zemljo. Kakor je Jezus zakonsko zvezo povzdignil v nerazvezljivi zakrament ljubezni in zvestobe, tako ob sklepu evangeljskega odlomka pove hvalnico otrokom, ki so sad sodelovanja staršev s Ljubiteljem življenja: "'Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.' In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal." Nova Eva, ki je strla Satanu, "stari kači", glavo, je Devica Marija. Ob zadnjem prikazovanju v Fatimi se je predstavila kot Gospa svetega rožnega venca in otrokom naročila, naj radi molijo rožni venec. Rožni venec je molitev in pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom. Molimo.

Lojze

Obvestila

Danes, 6. oktobra, obhajamo 27. nedeljo med letom, rožnovensko nedeljo.

• Ob 15. uri bo na Hribcah pri ŽMB molitev rožnega venca.

Današnja rožnovenska nedelja je tudi v znamenju starostnikov in bolnih v naši župniji. Med sveto mašo ob 10h bo možnost bolniškega maziljenja. Skrb in pozornost do starejših je eden od pokazateljev vitalnosti in živosti vsakega občestva. Tudi to obdobje življenja je lahko lepo in znosno, če so v bližini ljudje, ki imajo sočutje in obzirnost za pomoč in nego. Osamljenost je za vsakega človeka nekaj najbolj bolečega. Družba in svet v katerem živimo marsikdaj pozabi na posameznika. Zato pa smo kot občestvo poklicani, da lajšamo takšne in drugačne tegobe, ki pridejo s starostjo. Zato hvala vsem, ki se trudite in skrbite za svoje domače v starosti in bolezni. In tudi vsem, ki si vzamete čas za obiske ali za pogovor po telefonu. Včasih je že en sam obisk ali pogovor vreden več kot zdravila in tablete. In vedno sem vesel, ko domači pokličete za obisk na domu. Tudi zakramenti: bolniško maziljenje, spoved, obhajilo – so znamenje, da Bog ne zapusti nikogar, nasprotno obiskuje nas na različne načine, še zlasti tudi po zakramentih. Hvala tudi naši Župnjiski Karitas za vso skrb in delo za naše starejše. Naj nam bo današnja nedelja vsem v spodbudo, da bomo znali biti v oporo in tolažbo starejšim in bolnim.

Danes se začenja Teden za življenje. Geslo Tedna je: Korajža velja! Za več veselja do življenja! Danes popoldne ob 16h je začetek na Brezjah s sveto mašo; četrtek bo na Kureščku ob 17h molitev pred Najsvetejšim, nato ob 18h sveta maša za nerojene otroke in spoštovanje svetosti življenja, mašuje g. Miro Šlibar. Potem pa še v četrtek, 24. oktober ob 19.30h na Rakovniku: Večer sodobne krščanske glasbe s skupino Odsev ter pričevanje o korajži v preizkušnjah.

V soboto, 12. oktobra, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Selc.

Danes teden je druga oktobrska  in zato žegnanjska nedelja za našo župnijsko cerkev. Hvaležni smo za našo lepo župnijsko cerkev, ki jo vsako soboto počistite in okrasite. Vesel sem, da si skupaj prizadevamo za urejenost notranjosti in zunanjosti  našega svetišča. Prva cerkvica oziroma kapela pa je na tem mestu stala že pred skoraj osemsto leti. Zunaj na severni steni so vidni ostanki prvotnega zidu. V načrtu je ureditev tega zidu in ureditev dostopa. Odstranili bomo začasno ograjo in namestili bolj primerno. Pri sobotni in obeh nedeljskih mašah bo darovanje za potrebe cerkve.

Preteklo nedeljo so se naši ministranti izkazali v kvizu o božjih romarskih poteh in o misijonarju Andreju Majcnu. Čestitamo Lovru in Gašperju, ki sta bila najboljša v kategoriji starejših in Kristjanu in Tobiju, ki sta bila najboljša med mlajšimi ministranti. Udeležili se bodo tudi škofijskega kviza, ki bo 19. oktobra.

Mladinska skupina medse vabi vse srednješolce in študente, da se nam pridružite. Zbiramo se vsak petek ob 20. uri v župnišču. Na srečanju odpiramo pomembne teme v zvezi s krščansko vero in tako poskrbimo za našo duhovno rast, vsekakor pa ne zmanjka časa za druženje ob hrani. Res lepo vabljeni! 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Stalni diakoni – Kaj poroča o njih Sveto pismo in zgodovina Cerkve?

Ko se pripravljamo na posvetitev našega farana Lojzeta Štefana za stalnega diakona, se zdi primerno, da – poleg tega, da zanj molimo – nekaj slišimo o poslanstvu diakonov v Cerkvi nekoč in danes.

Grški izraz diákonos pomeni služabnik. Diakonska služba je ena od treh cerkvenih služb; ostali dve sta duhovniška in škofovska. Izraz služba pove, da gre pri tem v bistvu za služenje, ne za gospodovanje.

Ko so se apostoli odpravili oznanjat evangelij po tedanjem svetu in drug za drugim umirali kot mučenci, se je postavilo vprašanje nadaljevanja njihove službe. Nekako v začetku 2. stoletja so bile izoblikovane tri stopnje cerkvene službe: škof (epískop) je voditelj krajevne Cerkve, prézbiterji (starešine, duhovniki) mu pri tem pomagajo, diakoni pa pomagajo pri bogoslužju in skrbijo za dobrodelnost (karitas).

Za takšno delo so apostoli že v jeruzalemski občini postavili sedem mož, ki so "uživali ugled in bili polni duha in modrosti" (Apd 6,3). Najbolj znan med njimi je diakon in prvi mučenec sv. Štefan, čigar kip stoji v mnogih naših cerkvah. V Pavlovih pismih srečujemo diakone kot pomočnike škofa, npr. v Filipih. V nekaterih mestih so jih po zgledu Jeruzalema postavili sedem, v večjih mestih jih je bilo še več. Njihova služba je bila visoko cenjena. Iz 3. stoletja je znan rimski diakon in mučenec sv. Lovrenc.

Diakonat (diakonska služba) je bil v zahodni Cerkvi vse do 5. stoletja cvetoča ustanova, zatem pa je zaradi različnih razlogov začel izgubljati svoj pomen in vlogo. Začele so nastajati župnije, ki so jih vodili duhovniki, diakon pa je ostal škofov pomočnik in sodelavec. Sčasoma je diakonat postal le prehodna stopnja kandidatov na poti duhovniškega posvečenja (bogoslovcev). To službo opravljajo le v teku petega letnika bogoslovja do 29. junija, ko so posvečeni za duhovnike.

Drugi vatikanski koncil (vesoljni cerkveni zbor), ki je potekal v letih 1962-65, je dal možnost, da se vnovič uvede služba diakona, ki je doživljenjska, ne le prehodna, to je: stalni diakonat. To možnost so hvaležno sprejeli in uresničili v celotni katoliški Cerkvi, tudi v Sloveniji, kjer trenutno deluje 50 stalnih diakonov, npr. v Nemčiji pa jih je kar 3250. (se nadaljuje)

dr. Bogdan Dolenc