17. nedelja med letom (XXXIX, leto B, 28. 7. 2024)
Uvodnik
Kristus daje za vse kruha v obilju
Jezus je z učenci prispel na drugo stran Galilejskega jezera in videl, da prihaja k njim veliko ljudi. Spraševali so se kako nasititi tako veliko množico ljudi. Med njimi je pristopil deček, ki je imel pet hlebov kruha in dve ribi, seveda premalo za vse ljudi, lahko pa pogledamo malce izven okvirja. Pomembno vlogo ima simbolika kruha in ribe, ki se prepleta v evangeliju. V kruhu se prepleta človeško delo in nakopičena, blagoslovljena moč zemlje. V kruhu je življenje. Daje nam moči in nas ohranja pri življenju. Zato je pri vseh ljudstvih kruh nekaj svetega. Simbolika kruha je bogata še posebno zato, ker ga je Kristus uporabil za znamenje svoje navzočnosti med nami in znamenje svojega nenehnega odrešenjskega delovanja. V Bibliji je Kristus pogosto prikazan kot ribič, kristani pa ribe. Htis ali ihtus je v stari grščini beseda, ki pomeni riba. Glede na to, da je riba tudi hrana, ki jo je jedel tudi sam Kristus, je riba postala simbol evharističnega obreda ter pogosto nastopa skupaj s kruhom. Velik del za razmislek vsakomur izmed nas pa nosi deček. Najmanjši in najbolj sočutem. Vsak izmed nas ima nekaj, in če smo tisto pripravljeni izročiti v Gospodove roke, bo tega dovolj za vse. Sočutje in usmiljenje pa je nekaj zelo dragocenega in čudežnega.
Tatjana Malenšek
Obvestila
Danes, 28. julija, obhajamo 17. nedeljo med letom.
- Ob 10. uri je na pri sv. Štefanu sveta maša in žegnanje za podružnico.
Pred kratkim je papež Frančišek izdal Bulo o napovedi rednega svetega leta 2025 v kateri pravi: "'Spes non confundit' =upanje ne osramoti (Rim 5,5). V imenu upanja Pavel vliva pogum krščanski skupnosti v Rimu. Upanje je tudi osrednje sporočilo prihodnjega svetega leta, ki ga po starodavnem izročilu papež razglasi vsakih petindvajset let. Mislim na vse romarje upanja, ki bodo prišli v Rim, da bi doživeli sveto leto in na tiste, ki ga bodo, ker ne bodo mogli priti v mesto apostolov Petra in Pavla, obhajali v delnih Cerkvah. Za vsakogar naj bo to čas živega in osebnega srečanja z Gospodom Jezusom Kristusom, ki je "vrata" odrešenja (prim. Jn 10,7.9);…Vsi upajo. V srcu slehernega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu, da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri…Sveto leto 2025 je nadaljevanje prejšnjih milostnih dogodkov. Ob zadnjem rednem svetem letu smo prestopili prag dveh tisoč let od rojstva Jezusa Kristusa. Pozneje sem 13. marca leta 2015 napovedal izredno sveto leto z namenom, da bi pokazal in omogočil srečanje z Božjim "obličjem usmiljenja", ki je osrednje oznanilo evangelija za vsakega človeka v vseh časih. Sedaj je napočil čas za novo sveto leto, v katerem moramo še bolj odpreti sveta vrata, da bomo ponudili živo doživetje Božje ljubezni, ki v srcu prebuja zanesljivo upanje odrešenja v Kristusu. …Določam, da se bodo sveta vrata bazilike sv. Petra v Vatikanu odprla 24. decembra leta 2024, s čimer se bo začelo redno sveto leto…."
Petek in sobota sta prva v mesecu, zato bomo imeli litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
V soboto, 3. avgusta, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Gorice.
Danes teden bo žegnanjska nedelja pri sv. Andreju. Sveta maša bo ob 10h. Domačine in farane te podružnice prosim za pospravljanje in ureditev cerkve in okolice. Glavnina obnovitvenih del zunanjščine (strešna kritina, obnova fasade na cerkvi in na zvoniku…) te cerkve je končana. V jeseni sledi še dokončanje fasade zvonika, ki zahteva drugačen pristop zaradi apnenega ometa, ki je bolj občutljiv na poletno vročino. Sledilo bo še nekaj manjših posegov: drenaža, morebitna zamenjava plošč in odtokov. Če bo vse tako kot upamo bomo drugo leto pobelili notranjost cerkve in položili nov tlak. Predvidoma bomo imeli drugo leto za žegnanjsko nedeljo slovesen blagoslov obnovitvenih del.
Že sedaj se zahvaljujem vsem izvajalcem, ključarjema in vsem ki ste že ali še boste darovali v ta namen, da bomo poplačali vsa ta obsežna dela.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Moravški izvidniki in vodnice, Četa grajskih kosezov, se je v začetku julija mudila v Podlipi pri Vrhniki na poletnem taboru. Poletni tabor smo še s četo iz Ankarana preživljali v Egiptu pod faraonovo trdo roko. Hvaležni smo za vsak večer ob ognju, kulinarično speicaliteto v kotlu, premagan izziv, skavtsko pesem, novo prijateljstvo, za lepo vreme in tabor brez poškodb.
Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu
|
29 PONEDELJEK Marta, Marija in Lazar |
M | Ni svete maše | |
|
30 TOREK Peter Krizolog, škof, c. u. |
M | Ni svete maše | |
|
31 SREDA Ignacij Lojolski, duhovnik, r. u. |
M | Ni svete maše | |
|
1 ČETRTEK Alfonz M. Ligvorij, škof, c. u. |
M | 18.00 | Molitev za duhovne poklice |
| M | 19.00 | + Franc in Franci – Breznarjeva V zahvalo in priprošnjo |
|
|
2 PETEK Evzebij iz Vercellija, škof |
M | 19.00 | + Filip, obl. in starša Mihelčič ter Tomažetovi Pobožnost prvega petka |
|
3 SOBOTA Martin, menih |
M | 8.00 | Čiščenje cerkve: Gorica |
| M | 19.00 | + Starši Jaksetič + Angela Prebil in Španovi starši (Zg. Pre) + Vinko Smrkolj (god) + Dragar Janez, obl. (Gorica) Pobožnost prve sobote |
|
|
4 NEDELJA 18. nedelja med letom |
M | 7.00 | Za prebivalce naše župnije |
| M | 10.00 | + Božidar Lakosil, obl. | |
| Sv. A. | 10.00 | + Franc Novak obl. + Marija Novak (Dacarjeva) |
M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja
Zadnja stran
IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE
Leto 1932 - Svetniški škof A. M. Slomšek je zapisal na čelo svoje vuzeniške kronike še kot nadžupnik in dekan v Vuzenici tele pomenljive besede: "Čeravno je zemlja le tuja dežela za nas, je vendar naša mati — vsakemu zemeljskemu sinu ljuba in draga, posebno pa tisti prostorček, na katerem ga redi. Neki notranji čut je vsakemu prirojen — tudi najbolj podlemu človeku — da preiskuje, kako je bilo v prejšnjih časih v naših krajih, kdo je tukaj deloval, kdo je spomenike preteklih časov postavil, kako se je ljudem v davnih časih tukaj godilo. Ta radovednost je splošna, ravno tako splošna tudi zanikrnost, da bi kdo dogodke potomcem v pouk ohranil. Koristen je torej odlok ljubljanske sinode, da mora imeti vsaka župnija svojo spominsko knjigo ali kroniko."
Temu opominu sledeč, naj objavim tu nekatere črtice iz preteklosti duhovnije Sv. Trojice. Vrh, kjer je bila pozidana cerkev Svete Trojice, je zdaj Sv. Vrh, prej pa se je imenoval Pusti vrh. Blizu odtod na jugovzhodni strani zagledaš ne preveč strm, a za obrambo kaj pripraven breg, na katerem je stal pred kakimi 500 leti še grad. Ostanki velikega zidovja pričajo o tem srednjeveškem gradu. Zdaj je v razvalinah. Samo en okrogel grajski stolp je še deloma ohranjen. Tudi okrožni zid še stoji nad Reberjo, odkoder imaš lep razgled na Posavje. Tam je bil stranski izhod. Po stopnicah se je šlo v Dolino. Tam doli so pasli živino in konje ter imeli stajo zanje. Hišno ime Majer še to pove. O ko bi mogle te razvaline govoriti, bi pač vedele povedati mnogo o usodi gradu, o življenju, delovanju In nehanju teh grajskih prebivalcev. Če pa one molče, pa sijajne pravljice in pripovedke nekoliko osvetljujejo temno davnino tega gradu. Tukajšnje ljudstvo ga zdaj imenuje Tovorov grad. Prej pa se je imenoval Koprivnik.
Naš list 1932, št. 8
pripravlja Leon Lavrič