5. postna nedelja (XXXIX, leto B, 17. 3. 2024)
Uvodnik
V Janezovem evangeliju beremo: "Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu."
Kako lepa in nazorna prispodoba. Jezus je zelo rad uporabljal prilike in primere iz vsakdanjega življenja, s katerimi je ponazoril svoj nauk. Zrno mora umreti, da obrodi obilen sad.
Tako kot zrno, ki umre, da se iz njega rodi nekaj velikega, boljšega, moramo tudi mi pogosto sprejeti spremembe, izgubo ali odpoved, da bi dosegli globlje razumevanje in izbrali nove možnosti v življenju. Vrednost življenja ni v ohranjanju trenutnega stanja, pač pa v neprestani preobrazbi, ki omogoča rast in obrodi sadove.
In tudi Jezus mora umreti, da bo Bog po njem ljudem pokazal pot odrešenja.
Jezus pravi: "In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!"
Vsak izmed nas se je že kdaj vprašal, kakšen je smisel njegovega življenja in kaj je njegovo poslanstvo. Lahko pa živimo iz dneva v dan in se ne sprašujemo o tem. Pa vendar si podzavestno ali zavestno želimo, da bi imelo naše življenje smisel in da bi izpolnili svojo življenjsko nalogo. Ali jo sploh lahko prepoznamo? Nikoli ni popolne jasnosti, kje in kako lahko izpolnimo Očetovo voljo. Če se trudimo po svojih najboljših močeh za življenje po evangeliju v svojem vsakdanjem življenju, karkoli že delamo, dopolnjujemo Stvarstvo in izpolnjujemo božji načrt. Pomembno je, da si ob zatonu dneva in ob koncu življenja lahko rečemo: »Storil sem, kar sem mogel in zmogel.« Bog od človeka ne pričakuje popolnosti, pač pa nagradi že naš trud in željo po dobrem, po izpolnjevanju božjih zapovedi. “Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naúčil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, počelo večnega odrešenja.” (iz pisma Hebrejcem)
Milka
Obvestila
Danes, 17. marca, obhajamo 5. postno nedeljo, Tiho nedeljo.
- Ob 9. uri bo sveta maša pri sv. Valentinu na Limbarski Gori.
- Ob 15. uri bo križev pot iz Podstrani k sv. Mohorju, kjer bo ob 16. uri sveta maša.
- Ob 15. uri bo dekanijski križev pot k Sveti Trojici.
- Pri glavnem vhodu lahko vzamete oljčne vejice.
V torek, 19. marca, obhajamo praznik sv. Jožefa, Jezusovega rednika, sveti maši bosta ob 8h in 18h.
V petek, 22. marca, je dekanijski spovedni dan. V domžalski župnijski cerkvi bomo spovedovali dekanijski duhovniki ves dan: od 7h zjutraj do 19h zvečer.
Tudi radijski misijon na Radiu Ognjišče in prav ta dan je predviden za spoved.
V tem tednu bo pri rednih veroučnih urah spovedovanje veroučnih učencev. Ostali pa boste imeli priložnost za velikonočno spoved danes teden, na cvetno nedeljo. Od 6.30h do 12h in popoldne od 15h do 17.30h. Med nami bosta p. Andrej Benda in eden od bratov kapucinov. Zakrament spovedi je eden od t. i. zakramentov ozdravljanja (poleg bolniškega maziljenja). Gre za ozdravljanje v širšem pomenu besede. Vsi potrebujemo ozdravljajočo moč zakramenta, ki blaži in lajša naše notranje rane in "bolezni". To nebeško zdravilo nas spomni, da smo deležni božjega usmiljenja, ki nas krepi za življenje v Duhu.
V petek, 22. marca, bomo šli v procesiji na Hribce ob 17.30h, potem pa bo v cerkvi najprej molitev križevega pota, nato pa še sveta maša.
V soboto, 23. marca, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Zaloga.
Naslednji ponedeljek, 25. marca, obhajamo praznik Gospodovega oznanjenja Poleg praznika svetega Jožefa, je tudi Oznanjenje praznik, ki ga obhajamo tudi liturgično, pomeni, da so lastna berila in evangelij in da ju obhajamo v beli barvi, čeprav je postni čas. Oba praznika nam na svoj način govorita o modrosti in ponižnosti sv. Jožefa in o nadnaravnem spočetju Božjega Sina. Ob tem prazniku pa obhajamo tudi materinski dan in se zahvaljujemo za ta neprecenljivi dar. KID Limbar in Zvončki bodo tudi letos voščili vsem materam in očetom. Ker pa je 25. marec letos že v velikem tednu, bomo ta praznik obhajali že v soboto, 23. marca, pri večerni maši.
Na zadnjo postno nedeljo, ki je cvetna, bo tudi letos blagoslov zelenja: oljčnih vejic, butaric… pred mrliško vežico na pokopališču. Tam se zberemo ob 10h. Vabljeni, da se pred blagoslovom pomaknete bližje vežici, kjer je kratko besedno bogoslužje in na tak način sodelujemo pri skupnem obhajanju cvetne nedelje, ki je začetek velikega tedna, v katerega bomo vstopili. Pri vseh mašah beremo Pasijon - zadnje ure Jezusovega trpljenja in smrti. Prav tako bo križev pot na cvetno nedeljo ob 15h v župnijski cerkvi.
Umrla je Milka Vehovec iz Zaloga pri Moravčah, pokopana bo v ponedeljek, 18. marca, ob 10h v Šentvidu pri Ljubljani.
Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu
18 PONEDELJEK Benedikt, škof |
M | 18.00 | + Janez, obl., ter Marija in Jože Novak |
19 TOREK Inocenc I., papež |
M | 8.00 | V čast sv. Jožefu |
M | 17.30 | Rožni venec za mir v Ukrajini | |
M | 18.00 | + Angela in Anton Urbanija (Vrhe) Za blagoslov v družinah + Jože Orehek + Starša Učakar in brat Franc + Jožefa Urbanija |
|
20 SREDA Leander Seviljski, menih, škof |
M | 8.00 | Po namenu |
21 ČETRTEK Matilda, kraljica |
M | 18.00 | + Franc Barlič + Perkovič, Lavrač in Berdajs, obl. + Franc Podmiljšak in Martina Vrtačnik |
22 PETEK + Ludovika de Marillac, red. |
Domžale | 7.00 | - 19.00 spovedovanje |
M | 17.30 | Procesija k ŽMB | |
ŽMB | 18.00 | V dober namen | |
Župnišče | 20.00 | Mladinsko srečanje | |
23 SOBOTA Herbert, škof |
M | 8.00 | Čiščenje cerkve: Zalog |
M | 18.00 | + Jože Majdič (Drtija) in starši Jemec + Jože Gorjup, obl. (Pogled) + Francka Urbanija, obl. in sestra Minka + Rozalija Koprivšek, obl. + Franc Kocjančič, r. d. |
|
24 NEDELJA 5. postna, tiha nedelja |
M | 6.30 | - 12.00 spovedovanje |
M | 7.00 | Za prebivalce naše župnije | |
Pri vežici | 10.00 | Blagoslov zelenja in butaric | |
M | + Šverkovi + Franc Novak (Potokarjev) |
||
M | 15.00 | Križev pot | |
M | 15.00 | - 17.30 spovedovanje |
M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja
Zadnja stran
IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE
Leto 1903 - Baron Vega. Seznanil sem se s kranjsko deželo doli za Savo, le k sv. Križu, podružnici velike moravške župnije, me še ni zaneslo. Končno sem si vendar ogledal rojstni kraj našega slavnega rojaka, barona Jurija Vege, kateremu pa mi Slovenci dosedaj še nismo nobene hvaležnosti skazali. O tem me je prepričal tudi moj obisk njegovega rojstnega kraja. Prišel sem tje v prepričanju, da najdem ondi vzidano v rojstno hišo pri Vehovcu v Zagorici spominsko ploščo. Toda na hiši visi le lesena tabla, s katere je dež že skoro izpral napis: Juri Vega, Baron, roj. 1754 + 1802. Leseni del hiše, kjer je bil rojen baron Vega, je še sedaj ohranjen. Zidani konec je pozneje prizidan. Sedanji rod se piše Pokovec. (Morda bo kdo razlagal, da zato, ker je baron Vega tako Turke in Francoze "pokal"). Ravno taka tablica visi v šoli, kjer je g. učitelj ravno bistril otrokom glave. Na vprašanje, če ima kacega računarja Vego, pravi: "E Jurij je bil samo eden, pač pa je dosti Jurčkov!"
Prav dobro so naju zabavali pri tem opravilu stara Mežnarjeva mati s svojimi opazkami, češ, so mislili, kaj nam bodo iz Ljubljane prinesli, ko so prišli gaspoda z muziko, so pa tele tablice prinesli, saj imamo pri nas lepši table v hiši če smo prav reveži.
Vehovčev baron je bil zelo bogat, kje pa je tisto? Kako bi prav prišlo sedaj ubogi Vehovki z majhnimi otroci, ko ji je moža ubilo. No pa saj so rajnega barona tudi ubili in pa še "uravbal", ko so tako hudobni ljudje po svetu. Je pa narejeno, da bodo prišli vsako leto na sv. Jurja dan z "soldaško bando" in "kanoni", iz Ljubljane. Seveda sva se prav prisrčno smejala besedam dobre ženice, katere pa kažejo, kaj narodova duša misli in sodi o svojih velikih možeh.
Slovenec, 1903, št. 199
pripravlja Leon Lavrič