5. nedelja med letom (XXXIX, leto B, 4. 2. 2024)
Uvodnik
Gospod ozdravlja
Jezus je ves čas svojega javnega delovanja ozdravljal. Evangeliji poročajo o 42 ozdravljenjih in drugih čudežih. To je del vseh čudežev, ki jih je naredil saj je večkrat ozdravil tudi "mnogo" ljudi hkrati. Storil je veliko drugih del, ki niso zapisana, "ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu" (Jn 20,31). V Kristusa ne verujemo le zaradi čudežev ampak ker je Božji Sin, ki prinaša v stvarstvo prvotni Božji red ter ga ozdravlja, da bi se vrnilo v stanje Božje zamisli. Jezusa so v zgodnji Cerkvi imenovali Odrešenik (lat. salvator). Izraz govori o tistem, ki prinaša ozdravitev saj "salvus", pomeni zdravje. Jezusove sočutne ozdravitve, obuditve mrtvih in izganjanje zlih duhov, so za kristjane vseh časov navdihujoča dela Božjega usmiljenja in dobrote, ki krepijo našo vero! Temelj vsakega ozdravljenja je bila vera v Božjega Sina. Pogosto je bila z gorečo prošnjo bolnih, invalidnih oz. njihovih svojcev vnaprej izpričana; po ozdravljenjih pa vedno izražena tudi z besedami in dejanji hvaležnosti. Seveda imajo ozdravitve tudi karitativni pomen za ljudi, ki se jim je s tem življenje popolnoma spremenilo. Petrova tašča je vstala in jim stregla, hromi je skakal, drugi je spet šel in po vseh mestih v okolici oznanil kaj mu je storij Jezus. Sleporojeni si je upal celo pričati pred pismouki in farizeji. Mnogi ozdravljeni so postali njegovi učenci, drugi pa so lahko živeli družinsko življenje ali se izvili iz primeža revščine in družbene izključenosti. Jezus ni skrbel le za telesno ozdravljenje bolnih ampak je vedno ozdravljal tudi dušo in duha. Z ozdravljenji je vračal vero v Boga in spodbudil k spreobrnjenju, da so ozdravljeni lahko vstopili z Njim v Božje kraljestvo, ki ga je oznanil in prinesel temu z grehom in njegovimi posledicami ranjenemu svetu. Jezus ozdravlja tudi danes saj "je nase vzel naše slabosti in nosil naše bolezni" (Mt 8, 17).
Lojze
Obvestila
Danes, 4. februarja, obhajamo 5. nedeljo med letom.
Jutri, v ponedeljek, 5. februarja, ob 19h je srečanje za vse krasilke v župnišču. Prav je, da se spet srečamo in dorečemo glede razporeda krašenja župnijske cerkve. Ob tem se zahvaljujem vsem, ki se trudite iz tedna v teden in skrbite za urejenost in primerno okrasitev naše župnijske cerkve. Vsem nam se zdi, da je to samo po sebi nekaj umevnega, v resnici pa je potrebno veliko skrbi in dela, da je vse na svojem mestu. HVALA vsem krasilkam za to delo. Lepo urejena cerkev je na neki način "zrcalo" celotnega župnijskega občestva. Seveda pa k temu pripomorete tudi vsi, ki vsako soboto čistite notranjost in po potrebi tudi okolico cerkve. Še posebno zahvala Tončki, ki to počne vsako soboto.
V četrtek, 8. februarja, obhajamo državni praznik – Prešernov dan. Ob tem spominu na našega največjega pesnika se tudi naša župnija spominja vseh kulturnih delavcev Moravške doline in zanje daruje sveto mašo. Pri sveti maši bodo tradicionalno sodelovali člani KID Limbar.
Hitro se nam bliža tudi letošnji postni čas. Prav je, da se skušamo nanj pripraviti, da nas ne bi vse skupaj prehitelo. V ta namen bomo imeli v petek, 9. februarja po maši češčenje Najsvetejšega. Začnemo takoj po maši, potem pa se bodo podobno kot pred adventom, zvrstile različne skupine, ki bodo poskrbele za molitev in tudi tišino. V času naglice in hitrega tempa vsi potrebujemo "odklop", da vsaj malo zajamemo sapo in "svež veter" Svetega Duha. Prav gotovo si vsi želimo, da bi letošnji post preživeli »rodovitno« in da bi z odprtimi srci šli na pot letošnjega postnega časa. Vabljeni torej k češčenju!
V soboto, 10. februarja, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve farani naselij Imenj, Prikrnice in Vrhe.
V nedeljo, 11. februarja, obhajamo praznik Lurške matere Božje in hkrati je tudi svetovni dan bolnikov. Lurd največkrat povezujemo z romanji v to eno največjih Marijih svetišč na svetu in z molitvijo za vse bolnike in invalide. Tudi lurška kapela v naši župnijski cerkvi je kraj, kamor mnogi radi vstopite vsaj za nekaj trenutkov in izročite Mariji molitve in prošnje zase in za vse najbližje. Ta dan lurške Marije je vsako leto znamenje in opomnik, da noben bolnik ni sam in pozabljen. Svetovni dan bolnih nas poveže v skupni molitvi zanje, ki ni omejena samo na en dan, ampak je molitev zanje naša dolžnost in hkrati priložnost, da naredimo nekaj dobrega, vsak dan in pri vsaki sveti maši.
* * * * * * * * * * * *
Kratka molitev za bolnike
Ozdravi, Gospod, svoje služabnike, ki so bolni in zaupajo vate.
Pošlji jim pomoč, Gospod, in jih potolaži iz svojega svetega kraja.
O vsemogočni in večni Bog, usliši nas v imenu svojih bolnih služabnikov;
za katere ponižno prosimo pomoč tvojega usmiljenja;
da ti bodo, ko se jim povrne zdravje,
lahko izkazali svojo hvaležnost. Amen
Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu
|
5 PONEDELJEK Agata, devica, mučenka |
M | 18.00 | Za zdravje Za blagoslov v družini |
|
6 TOREK Pavel Miki, d. in japonski m. |
M | 17.30 | Rožni venec za mir v Ukrajini |
| M | 18.00 | + Ivo Groboljšek | |
|
7 SREDA Nivard, redovnik |
M | 8.00 | Za božje varstvo, zdravje in mir v novem letu |
|
8 ČETRTEK Hieronim Emiliani, r. u. |
M | 18.00 | + Frančiška Merela + Janez Dragar (Gorica) + Kulturni delavci Moravške doline |
|
9 PETEK Apolonija (Polona), devica, m. |
M | 17.30 | Rožni venec za ljudi v stiski |
| M | 18.00 | + Janez Urbanija (Zalog), brat in sestre | |
| M | 18.30 | - 22.00 češčenje pred Najsvetejšim | |
|
10 SOBOTA Sholastika, devica, redovnica |
M | 8.00 | Čiščenje cerkve: Imenje Prikrnica in Vrhe |
| M | 18.00 | + Martin Gorjup (Kovačev), obl. + Franc Vesel, obl. (Goričica) + Jožefa in Jože Kos |
|
|
11 NEDELJA 6. nedelja med letom |
M | 7.00 | Za prebivalce naše župnije |
| M | 10.00 | + Pavla in Štefan Ravnikar |
M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja
Zadnja stran
IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE
Leto 1907 - Fr. Edmund Vrhovec je preteklo nedeljo obhajal petdesetletnico vstopa v frančiškanski red. Rojen 8. junija 1839 v Moravčah je pohajal ljudsko šolo v Kamniku, 27. januarja 1857 vstopil v red, se tukaj izobrazil v raznih jezikih in strokah, več let učiteljeval v Pazinu, potem pa v Novem mestu in Ljubljani služboval in se skazoval posebnega mojstra v vrtnarstvu. — Čast vsakemu bratu, ki je petdeset let vestno izpolnjeval svojo dolžnost!
Slovenec, 24. januar 1907, št. 24
Leto 1914 - Umrl je sinoči ob 10. uri v ljubljanskem frančiškanskem samostanu brat Edmund Vehovec. Rojen 1839 v Moravčah je vstopil v frančiškanski red l. 1857. in naredil slovesno obljubo 22. februarja 1864. Ker je imela provincija takrat mnogo ljudskih šol, in ni dostajalo za učitelje dovolj duhovnikov, so se tudi inteligentnejši lajiki posvetili šoli; tako tudi brat Edmund, ki je gladko govoril slovenski, nemški, hrvaški, italijanski in deloma tudi francoski jezik. — Ko so odpadle šole, se je brat Emund posvetil posebno vrtnarstvu in se tudi v tej stroki popolnoma izobrazil. Letos je obhajal 50-letnico redovne obljube, potem pa očividno jel hirati. Bil je vzgleden, pobožen redovnik, porabljiv svoj čas za vse, spoštovan od sobratov, ki so ga nazivali z ljubeznjivim imenom "stric". Pogreb bo jutri popoldne od pol 3. uri. Mir njegovi duši!
Slovenec, 16. december 1914, št. 287
Leto 1914 – 17. 6. je v Ljubljani umrl stolni kanonik g. Tomaž Kajdiž, bivši nadžupnik in dekan v Moravčah; volil je za Moravče mašno ustanovo za 300 K in cerkvi 150 K. Umrl je sv. Oče Pij X., 4. septembra je bilo slovesno opravilo ob izvolitvi papeža Benedikta XV. Pod vtisom vojske se je vršilo vse bolj tiho in mirno. Leto se je končalo pod vtisom strašne vojske, ki je postajala vse grozovitejša…
iz župnijske kronike
pripravlja Leon Lavrič