32. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 12. 11. 2023)
Uvodnik
"Blesteča in neugasljiva je modrost, z lahkoto se da spoznati tistim, ki jo ljubijo, najti tistim, ki jo iščejo; vnaprej se da spoznati takim, ki po njej hrepenijo." (Mdr 6,12) Ljudi velikokrat ocenjujemo in sodimo po zunanjosti, položaju ali funkciji, socialnem statusu, izobrazbi, premoženju,… Kdaj pa rečemo, da je nekdo moder? - Ko nas prevzamejo njegove (ali njene) besede, odločitve, misli ali dejanja. Pri tem pa sploh ni nujno, da je ta človek zelo izobražen ali pa da zaseda visoke položaje v družbi. Najprej moramo biti sami vsaj nekoliko modri, da prepoznamo in priznamo modrost nekoga drugega. Moder človek zna opazovati življenje, se učiti iz izkušenj, tudi iz napak, prisluhniti življenju, naravi, Bogu, čutiti s stvarstvom, ponižno sprejemati svoje šibkosti,…Na podlagi vsega tega pa se zmore in zna odločiti za tisto, kar je najbolj prav, ker ljubi modrost in po njej hrepeni. Neredko rečemo, da nekomu manjka zdrave kmečke pameti. Kmetje morajo vsak dan opazovati vreme, naravo, izbrati pravi čas za setev, obdelavo kmetijskih površin in pravočasno ter umno pospravljanje svojih pridelkov. Nekaterih stvari se lahko naučimo, za nekatere so potrebne izkušnje, predvsem pa veliko ljubezni in volje, da pride tudi uspeh. #Kdor se bo k njej (modrosti) zgodaj odpravil, se ne bo utrudil, ker bo odkril, da sedi pri njegovih vratih," nam oznanja in nas spodbuja prvo berilo.
Milka
Obvestila
Danes, 12. novembra, obhajamo 32. nedeljo med letom.
- Med sobotno in nedeljskima svetima mašama bo darovanje (ofer) za potrebe cerkve.
Obhajamo Martinovo nedeljo in se veselimo ob godu našega farnega zavetnika sv. Martina. Ta svetnik je prepoznan v evropskem prostoru kot eden tistih, ki še zdaj združuje in povezuje vrednote, iz katerih so živeli naši predniki, ki jim želimo slediti tudi mi, ki danes živimo v povsem drugačnih časih in razmerah. A sporočilo ostaja enako: imeti v srcu Boga in njegovo ljubezen živeti s soljudmi. Tega danes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej. Vojne, naravne nesreče, bolezni, vse to nas dela ranljive in vzbuja strahove. Po drugi strani pa nas to odpira za sodelovanje in sožitje z vsemi ljudmi dobre volje. In v tem začutimo tudi Božji blagoslov in Njegovo bližino, ki nam vedno daje poguma in volje. Vsem želim lepo praznovanje in priprošnjo svetega Martina!
Sestanek za starše prvoobhajancev bo v ponedeljek, 13. novembra, po sveti maši, ob 18.30 v cerkvi. Lepo povabljeni že k sveti maši.
Čeprav je advent oddaljen še dve nedelji, pa že danes začenjamo adventno pobožnost, Marijo nosijo. Marijin kip bo vse do božiča prihajal v družine naših prvoobhajancev. Ker je sedanja generacija prvoobhajancev tako številčna (nekaj razveseljivega in hvalevrednega), je potrebno začeti pravočasno. Ob tem starše prosim, da se za morebitne zamenjave dogovarjajte med seboj. Razpored je po abecedi, družina pa kip vzame po večerni sveti maši in ga prinese nazaj pred mašo naslednji dan. Ob nedeljah in sredah je "menjava" kipa ob 18h v cerkvi. K molitvi lahko povabite tudi stare starše, sorodnike, sosede, … Naj bo to zavzeta priprava na božič in tudi na prejem svete spovedi, ki jo bodo prvoobhajanci prvič opravili na 4. adventno nedeljo.
V soboto, 18. novembra, ob 8. uri, ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Dešna, Hriba in Prekra.
"Po naročilu Papeške komisije za zaščito mladoletnikov in papeža Frančiška, je Slovenska škofovska konferenca izbrala 18. november za molitveni dan za vse žrtve spolnega nasilja in izkoriščanja otrok. Vse župnije in verske skupnosti vabimo, da na ta dan pripravijo bogoslužje ali molitveni trenutek, v katerega naj vključijo molitev za vse žrtve zlorab. V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bo na ta dan ob 17h odprtje razstave in okrogla miza , ob 18h pa bo taizejska molitev v ta namen, ki jo pripravljajo taizejski bratje." p. Tomaž Mikuš, DJ
V tednu od 19. do 25. novembra bomo obhajali Teden zaporov. Letošnje geslo: "Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, zato povzdigni oči!" Psalmi so navdahnili molitve letošnjega tedna zaporov, napisali so jih ljudje z lastnimi izkustvi zapora in kazenskega sistema: zaprte osebe, osebe po prestani kazni, oškodovane osebe, zaposleni in prostovoljci v zaporih ter znotraj kazenskopravnega sistema. "Ko nas življenje pritisne k tlom, ni nujno, da molimo sklonjenih glav." Robi Friškovec
Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu
13 PONEDELJEK Stanislav Kostka, redovnik |
M | 17.30 | Rožni venec za družine |
M | 18.00 | + Francka in Stanko Novak + Ema in Franc Novak |
|
M | 18.30 | Sestanek staršev prvoobhajancev | |
14 TOREK Lovrenc Irski, škof |
M | 17.30 | Rožni venec za mir v Ukrajini |
M | 18.00 | + Starši Mihelčič (Dole pri Krašcah), obl. | |
15 SREDA Albert Veliki, škof, c. u. |
M | 8.00 | Po namenu |
16 ČETRTEK Marjeta Škotska, kraljica |
M | 18.00 | V dober namen |
17 PETEK Elizabeta Ogrska, redovnica |
M | 17.30 | Rožni venec za ljudi v stiski |
M | 18.00 | + Francka Majdič (Negastrn) | |
župnišče | 19.00 | MLADINSKO SREČANJE | |
18 SOBOTA Pos. bazilik sv. Petra in Pavla |
M | 8.00 | Čiščenje cerkve: Dešen, Hrib in Prekar |
M | 18.00 | + Vinko Sušnik in Gričarjevi + Jože in Stanislava Zupan, obl. in Ivana (Podstran) + Julijana in Jože Cerar; Skorjevčevi + Ciril Vrečar |
|
19 NEDELJA 33.nedelja med letom |
M | 7.00 | Za prebivalce naše župnije |
M | 10.00 | + Martin Cerar in Tine (Imenje) |
M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja
Zadnja stran
IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE
Leto 1937 - Sv. Trojica pri Moravčah
To leto se spominjamo 40 letnice smrti velikega dobrotnika te cerkve pd. Kosovega gospoda, Martina Drčarja, iz Velike vasi, kjer se je rodil 3. novembra 1836. Oče mu je bil Jurij (u. 14. 1. 1850), mati pa Helena roj. Zavrl iz Štange. Sin Martin Drčar je bil posvečen v mašnika 28. jul. 1861. Novo mašo je zapel v župni cerkvi sv. Martina. Prvo leto je bil semeniški duhoven. Nato je služboval 1862—63 v Dolini. Od septembra 1863—1866 v Šempetru pri Novem mestu, potem bil kaplan na Blokah in v Hrenovicah. Kot župnik je pastiroval 8 let na Polici in od sv. Matevža 1885 pa do sv. Janeza Krstnika na Preski. O njem je pisala Zg. Danica 1897, str. 277: "Danes moramo poročati žalostno vest, da je umrl v nedeljo 29. avg. naš preč. g. župnik Martin Derčar po daljši bolezni za rakom v želodcu. Pokojni je bil rojen v moravški fari... Kaplanoval je na več krajih, župnikoval je na Polici in od l. 1885 pa do svoje smrti v Preski, kjer si je zlasti zadnja leta, dasi že zelo bolehen, mnogo trudil s popravljanjem župnijske cerkve, kateri jo potres (1. 1895) povzročil mnogo škode. Svoje lepo premoženje, katero je večinoma pred nekaj leti podedoval po nekem svojem sorodniku, je razdelil v svoji oporoki v blage namene. Pogreba se je udeležilo do 30 duhovnikov in vse polno ljudstva. Pokopal in ganljivo besedo v slovo pokojniku je spregovoril kanonik in stolni župnik Janez Flis (Dobljan 1841—1919)."
V ponedeljek 20. sept. t. l. je v Kandiji pri Novem mestu umrl župnik v pokoju g. Martin Škerjanec, bivši kaplan v Moravčah 1902 —1905. N. p. v m.
Naš list 1937, št. 11
pripravlja Leon Lavrič