31. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 5. 11. 2023)

Uvodnik

Vera iz hvaležnosti

Prva nedelja po prazniku Vseh Svetih nas vsako leto povabi k hvaležnosti. Ta lepa navada, ki smo jo Slovenci prevzeli od naših prednikov. Je tudi vedno bolj potrebna gesta, ki nam pomaga utrditi našo osebno vero. Ko ob zahvalni nedelji gledamo bogato krašen oltar naše župnijske cerkve, se seveda najprej zahvaljujemo za vse tisto, kar nam je polje dobrega obrodilo. A hvaležnost je mnogo več kot zgolj logičen odgovor na dobrote, ki nam jih dobri Bog naklanja.

Če pogledamo v Staro zavezo lahko hitro ugotovimo, kako se judovski narod Bogu predvsem zahvaljuje. Vsaka molitev izhaja iz zahvale, iz spomina na to, da smo odrešeni. Vse psalmi so v prvi vrsti spomin, da nam je bil Bog enkrat že blizu. In iz te izkušnje lahko tudi v prihodnje bolj pogumno stopam po poteh, ki so pred menoj, saj se zavedam, da me Bog vedno spremlja.

Morda se je ob koncu tega leta komu od nas težko zahvaliti. Nekdo je ostal brez službe, drugi je ob poplavah ostal brez hiše ali avtomobila, in spet kdo drug se je zaradi bolezni moral posloviti od osebe, ki mu je veliko pomenila. Čemu potem hvaležnost? Gospod nas je vse odrešil. Prišel je na svet, za nas trpel, umrl in vstal, da nam je s tem odprl vrata Večnega življenja. In če se tega zavedam, potem sem lahko hvaležen tudi ob koncu leta, ki mi morda ni prineslo veliko dobrega. Njegova pota niso naša pota in Njegove misli niso naše misli. Morda sedaj še ne razumem, a zaupam lahko, da Gospod ve, čemu je bilo to leto takšno, kot je bilo.

Potrudimo se, da bomo zmogli izreči svoj "hvala", ki bo več kot preprosta beseda in ki bo zaobjel vse strahove, bolečine, uspehe in veselja tega leta v zaupanju, da je Gospod z nami in nas vodi.

Gregor Anton Capuder  

Obvestila

Danes, 5. novembra, obhajamo 31. nedeljo med letom ter zahvalno nedeljo.

• Proti koncu cerkvenega in liturgičnega leta je primerno, da se z zahvalno nedeljo Bogu zahvalimo za vse dobroto, ki smo jo deležni. Tako se bomo ob zahvalni nedelji zahvalili predvsem za tri stvari:
  • da smo bili obvarovani ob letošnjih poplavah
  • za zakonske jubileje in za vse družine v naši župniji
  • za dokončanje obnovitvenih del pri podružnici sv. Miklavža.

Ob naravnih nesrečah, ki so letos prizadele velik del naše dežele in so mnogi utrpeli veliko škode, nekateri so celo ostali brez vsega, brez domov in hiš. Ob tem se je še enkrat pokazalo, da smo kot narod pripravljeni pomagati vsem, ki jih zadene nesreča. Ob tem je mariborski nadškof, msgr. Alojz Cvikl DJ, ob današnji zahvalni nedelji zapisal: "Čutimo, kako se je tudi za čut solidarnosti treba Bogu zahvaljevati. Zahvala se rodi, ko človek v sebi začuti, da je on sam postal deležen daru. Če s tega zornega kota gledamo na življenje, potem zahvala postane vodilna misel v življenju. Vse prevečkrat pa ljudje pojmovanje hvaležnosti zožimo zgolj na vidik materialnih dobrin."

Zahvala vsem, ki kakor koli in na kakršenkoli način sodelujete, pomagate in sooblikujete našo župnijo. Naj bo to še naprej naša skupna prošnja k Bogu!

V tem tednu je spet verouk po razporedu.

Pred nami pa je že praznovanje Martinove nedelje. V soboto je celodnevno češčenje Najsvetejšega. Začeli bomo s sveto mašo ob 8h zjutraj, potem pa je razpored češčenja po vaseh in podružnicah. Sklep je zvečer s sveto mašo ob 18h. Med nas smo povabili kapucina br. Jarota, ki bo med nami že v petek zvečer. Vsi mladi (skavti, ministranti, oratorijski animatorji in lanskoletni birmanci) povabljeni na skupno srečanje. Srečanje bo ob 19.30h v župnišču.

V nedeljo bo po obeh mašah kratko družabno srečanje pred cerkvijo. Ob kuhanem vinu in čaju in kakšnem piškotu bo priložnost, da kakšno rečemo in ugotovimo, če je Martinu uspelo spremeniti mošt v vino. Pri vseh mašah bo darovanje, ofer za cerkev.

"Srečanje za izredne delivce obhajila bo v Stični, v soboto, 2. decembra, ob 10h. Po uvodni molitvi bo p. Nikolaj Aracki OCist spregovoril o obredu obhajanja bolnikov na domu, nato pa bo Tatjana Fink, voditeljica Hiše Ljubhospica, spregovorila o tem, kako pristopiti k bolnim. Srečanje se bo zaključilo ob 14h s kosilom." Mag. Gregor Celestina

Praznovanje 30. obletnice Zavoda Sv. Stanislava bo v ponedeljek, 13. novembra ob zahvalna sveta maša v ljubljanski stolnici. Slavnostna akademija pa bo potekala v torek, 14. novembra ob 17.30h v športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. "Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki z dobro besedo in materialnimi darovi omogočate in podpirate naše delovanje za otroke in mlade." Mag. Anton Česen

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1923 -  Gori neprestano — gasimo neugnano!

Vernih duš dan nas vsako leto zopet živeje spomni na uboge trpinke na kraju čakanja in očiščevanja. Ta dan, oziroma že prejšnji dan popoldne, se pač malo poženemo, da pošljemo nekoliko več duhovne pomoči tja doli, kjer jo tako željno pričakujejo: nekaj rožnih vencev, eno ali par sv. maš, sv. obhajilo in morda tudi eden ali več odpustkov.

To je nekaka duhovna gostija za uboge duše. Ta gostija bi bila pa lahko še veliko bolj bogata in vesela, ko bi se mi hoteli neizčrpnega zaklada odpustkov bolj poslužiti. Toda ta zaklad leži večino tega razmeroma dolgega časa neizrabljen in nedotaknjen. Zlato tako rekoč teče, a nihče ne podstavi posode, da bi ga ujel in tako se izgubi. Kolika škoda! Če bi se vino cedilo po cesti, ne da bi ga kdo popil, bi se ljudje zgražali nad tako brezvestno potrato; nikdo si pa iz tega nič ne stori, da gre zlato duhovnih dobrot v toliki meri v zgubo . ..

Pa ta dva dneva se že nekaj stori za duše v vicah. Misel na nje, na njih trpljenje in potrebno pomoč živeje zažari v naših dušah. A ta žar prehitro ugasne. Ko je dan Vernih duš končan, tudi misel na duše v vicah stopi v ozadje in razmeroma redko krat se spomnimo nanje ter jim pošljemo kako zrnce, ali recimo kako perišče pomoči.

Toda v vicah gori neprestano. In tudi naša misel nanje in naša pomoč bi morala biti neprestana, kolikor je to človeški slabosti mogoče. Če dobesedno neprestano ne moremo nanje misliti in zanje skrbeti, pa vsaj ob vsaki priliki: pri vsaki sv, maši, vsakem sv. obhajilu, vsakem mogočem odpustku, vsakem rožnem vencu, vsaki miloščini, vsakem trpljenju.

Gori neprestano — gasimo neugnano!

Bogoljub 1923, št. 11

pripravlja Leon Lavrič