27. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 8. 10. 2023)

Uvodnik

Razjasni Gospod svoje obličje nad nami

Na današnji dan zaključujemo teden ZA ŽIVLJENJE, ko hočemo jasno ozavestiti naše prepričanje, da je življenje – božji oživljajoči dih – dar od Boga. Življenje v vseh razsežnostih. Sveta Mati Terezija je z neizprosno preciznostjo pogosto ponavljala besede, ki jih je spregovorila tudi v Oslu ob podelitvi Nobelove nagrade za mir, ko pravi, da je splav največji uničevalec miru na svetu. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka, kaj potem ustavi tebe in mene, da bi ubila drug drugega? Edino Bog, ki je življenje ustvaril, ima pravico življenje vzeti. Nihče drug nima te pravice; niti mati, niti oče, niti zdravnik, nobena agencija, nobena konferenca, nobena vlada. 'Kajti, če bi te vsi pozabili, te jaz nikoli ne pozabim. Na obe dlani sem zapisal tvoje ime' govori Gospod.

Današnja Božja beseda je tudi neizprosna. Od nas, poslušalcev, zahteva pravico, da izkoreninjamo zatiranje; pravičnost, da sočutno slišimo vpitje stiskanega in se po svojih močeh odzovemo. Z nasprotnim ravnanjem se bomo izgubili v divjini, kjer vladajo divje živali in merjasci, ki nosijo razdejanje in uničujejo človečnost v družbi. Jezus nas po Pavlovih besedah opominja k resničnemu, pravičnemu, čistemu, ljubeznivemu ravnanju in Bog miru nas bo blagoslavljal.

Božja Beseda je učinkovita. Tudi če je razglašena za družbeno nekoristno, tudi če samooklicani civilniki hočejo teptati klenost, delavnost in poštenost slovenskega človeka, tudi če velik del družbenega telesa dremlje v lagodnosti političnih obljub in se brez treznega razmisleka obrača po vetru… Še kaj mnogo hujšega so preživeli naši očetje in matere. Pa so obstali, ker so dajali dobre sadove in Božji blagoslov je počival nad njimi. Danes smo mi pred temeljno izbiro: življenje ali smrt, blagoslov ali prekletstvo. Gospod nas vabi da izberemo življenje in razjasnil bo svoje obličje nad nami in bomo rešeni.

Prijetno nedeljo in prihodnje dni vam želim!

Jože Kerin

Obvestila

Danes, 8. oktobra, obhajamo 26. nedeljo med letom, žegnanjska nedelja.

• Pri sobotni in obeh nedeljskih svetih mašah bo darovanje (ofer).
• Ob 15h bomo na Hribcah pri Žalostni Materi božji molili rožni venec za župnijo.

Kot najpoznejše žegnanje obhajamo v župnijski cerkvi. Prvotna cerkev, ki je stala na mestu sedanje je bila najverjetneje majhna in lesena. Koliko cerkva se je zvrstilo na tem mestu ni znano. Sedanja cerkev je bila 1740 leta barokizirana. Sedanjo obliko, predvsem pročelje in oba zvonika je nastalo po potresu 1895, ko je bila cerkev močno poškodovana. Še bolj podrobno je opisano v knjigi Moravška dolina,  ki jo je napisal in uredil Stane Stražar. Krščanstvo je v moravški dolini "staro" že blizu 800 let. In tudi mi danes živimo iz teh starodavnih korenin. Hkrati pa se zavedamo, da moramo in da lahko tudi mi dodajamo izkušnjo vere v tem času v katerem živimo. Žegnanjska nedelja nas spominja in spodbuja, naj bomo ponosni in pogumni pričevalci Božje ljubezni, ki nas vedno znova odrešuje in nam kaže pot naprej.

Sv. maša ob začetku akademskega leta bo v torek, 10. oktobra, ob 18. 30h v ljubljanski stolnici. Vsi študentje, tudi iz naše župnije lepo vabljeni!

V soboto, 14. oktobra, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Svetega Andreja in Dvorij.

Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili blagoslova in svete maše na Miklavžu. Hvala rogistom in trobilcem, narodnim nošam, pevcem in ministrantom za popestritev in lepo obhajanje praznika. Še posebno pa hvala prizadevnim domačinom za vse delo in trud, ki so ga izkazovali v zadnjem času, da je bilo vse pripravljeno. Hvala tudi vsem izvajalcem za skrbno opravljeno delo.

Danes se zaključuje Teden za življenje. Še naprej pa smo vabljeni, da si prizadevamo za spoštovanje in nedotakljivost življenja od spočetja do naravne smrti.

Danes teden bomo imeli ob 10h sveto mašo h kateri lepo vabimo naše starejše in bolne. Srečanje vsako leto pripravlja župnijska Karitas. Med nas smo povabili stolnega prošta, g. Jožefa Lapa, ki bo vodil sv. mašo. Med mašo bo priložnost za prejem bolniškega maziljenja. Po maši pa lepo vabljeni na krajše družabno srečanje v zgornjo učilnico v župnišču. Lepo je, da povabite vaše starejše, ki ne morejo več redno hoditi k nedeljski maši in da poskrbite za prevoz. Če pa je kje zadrega glede prevoza pa to sporočite v župnišče. Hvala občini Moravče za finančno pomoč.

* * * * * * * * * * * * *

MOLITEV ZA ŽUPNIJO

Molimo za župnijo, v kateri živimo; za vse naše bližnje, da bi vsak od nas našel človeško sožitje in kraj miru.

Molimo za tiste, ki v naši župniji delajo; za delavce po tovarnah, za umetnike in znanstvenike, za učitelje, profesorje, kmete, za socialne delavce in vse, ki se trudijo po bolnicah.

Molimo tudi za naše duhovnike; za vse tiste, ki predstavljajo Cerkev, da bi  zastavili svoje sile za duhovno rast v naši župniji.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1931 - Odkritje spominske plošče dr. Deteli

Spominsko ploščo pisatelju dr. Deteli je odkrilo v nedeljo, 20. septembra Katoliško prosvetno društvo v Moravčah na njegovi rojstni hiši.

Lepe slavnosti se je udeležilo mnogo najodličnejših gostov iz Ljubljane in lepo število domačinov s svojimi društvi na čelu. V sprevodu, ki so se ga udeležili moravška godba, gasilno društvo in Katoliško prosvetno društvo s praporom, so napolnili udeleženci trg pred cerkvijo. Po cerkvenem opravilu, pri katerem je v svojem govoru g. kaplan Jerman poudarjal vire, iz katerih so najboljši vzgojitelji zajemali moči za svoje veliko delo, je bilo odkritje spominske plošče na dr. Detelovem rojstnem domu. Udeležence in mnogobrojno množico je pozdravil predsednik prosvetnega društva g. dekan Cegnar in naglasil, da sta spoštovanje in hvaležnost ob tej priliki napolnila velik prostor pred moravško cerkvijo ob rojstni hiši Detelovi.

Slavnostni govor je imel g. prof. dr. Šolar, ki je lepo očrtal pisateljevo delo in življenje. Poudarjal je zlasti njegovo močno voljo narodu koristiti z resnim delom.

Z zastavami okrašene Moravče so preživele lep dan, posvečen kulturi in omiki.

Ob tej priliki se nam zdi umestno, da vsa naša prosvetna društva še prav posebej opozorimo na to, da so v prvi vrsti poklicana skrbeti za to, da ostane spomin na znamenite može, ki so bili rojeni ali pa so živeli v njih okolišu, živ in časten, kajti nobena stvar tako ne pospešuje pravega domoljubja, temelječega v domači grudi, tako zelo kot ravno živa zavest, da so iz njih srede izšli ali pa v njih sredi delovali možje, ki jih spoštuje ves narod. Skrbimo torej za njih grobove, vzidajmo jim spominske plošče in imenujmo naše društvene domove po njih. O tem izpregovorimo še ob prvi priliki kaj več.

Slovenec, 59, 1931, št.214, Društvenik L. 1931- št.9

pripravlja Leon Lavrič