12. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 25. 6. 2023)

Uvodnik

Draga domovina Slovenija!

Naj bo tokratni uvodnik tebi v čast. Ob tvojem rojstvu še nisem bila stara dve leti in se ne spomnim dogajanja v prelomnih trenutkih naše zgodovine. Pa kljub temu občutim globoko hvaležnost, da nam je bila podarjena samostojna država. Mnogo večji narodi od nas jo še vedno čakajo. Čeprav me boli in moti veliko stvari v naši današnji državi, pa ne more nič odvzeti veselja ob dejstvu, da smo dočakali sanje premnogih naših prednikov.

Ko se poglabljam v dogajanje, ki je vodilo v našo osamosvojitev, ne morem mimo dejstva, kako zlahka bi bile naše sanje porušene. Kaj vse bi se lahko zalomilo! Pa vendar smo se zrinili skozi ozko priprta vrata v samostojnost. Vedno znova in vedno bolj se mi dozdeva, da naša osamosvojitev ni bila le plod dela mnogih generacij, ampak izmoljena tekom stoletij in darovana z mučeništvom slovenskih Ablov, ki ležijo v breznih gozdov.

Zato me boli nespoštovanje in zaničevanje slovenstva. Ne pustimo si vcepiti miselnosti, da smo zaradi majhnosti manjvredni. Da slovenščina ne more kljubovati globalizaciji. Bodimo trdni in ponosni v ohranjanju slovenske tradicije. Če nam ni nerodno glasno in z zastavami spodbujati naših športnikov, zakaj tako sramežljivo obešamo zastave v naših domovih?

Otrokom v šoli razlagamo, da je dan državnosti tisti praznik, ko ima naša država rojstni dan. Ta razlaga se mi je vedno zdela simpatična, saj otrokom dobro približa pomen in pomembnost praznika. Le kateri otrok pa se ne veseli in ne praznuje svojega rojstnega dne? Zato vse najboljše, draga Slovenija! Z veseljem in ponosom sem tvoje gore list.

Katarina

Obvestila

Danes, 25. junij obhajamo 12. nedeljo med letom.

• Ob 10h bo sveta maša tudi pri sv. Valentinu na Limbarski Gori.

V župnijski pisarni še vedno lahko dobite fotografije od birmanske slovesnosti in USB ključke s posnetki.

Prav tako pridite iskat spričevala, kdor ga še ni dobil.

V četrtek bomo obhajali praznik apostolov Petra in Pavla, ki ju imenujemo tudi dva glavna stebra, na katerih je Jezus utemeljil svojo Cerkev. Njun god ima zato v liturgičnem in cerkvenem koledarju posebno mesto in pomen. Vsako leto namreč na njun praznik škofje posvečujejo novomašnike v svojih stolnih cerkvah. Tudi v ljubljanski stolnici bo v četrtek, 29. junija, ob 9h prejel mašniško posvečenje diakon Blaž Zorko. Poleg njega bosta posvečena v duhovnika tudi Klemen Gartner iz Maribora in dominikanec Drago Ferenc. Vseh treh se seveda veselimo in jim želimo, da bi jih Bog obilno blagoslavljal na njihovi duhovniški poti in poslanstvu. Prav je, da  jih v teh dneh spremljamo z molitvijo in še naprej vztrajno molimo za nove duhovne poklice.

Vsi, ki imate čas in možnost, vabljeni v četrtek v ljubljansko stolnico. Novomašno slovesnost pa bo Blaž obhajal v nedeljo, 2. julija ob 10h v domači župniji Lj.-Koseze.

V soboto, 1, julija, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Gorice.

Danes teden, 2. julija, bomo obhajali tudi nedeljo Slovencev po svetu. Nekaj utrinkov: "Kaj naj postavim nasproti občutku krhkosti? Nezlomljivo zavest, da za narodno zvestobo na bivanjski borzi ni cene. In to ne samo iz poslušnosti nekemu kozmičnemu imperativu, ki diktira čas in prostor mojega obstanka, ampak tudi iz zavesti, da kot Slovenec nimam kaj zavidati komurkoli. Slovenska šahovnica ima prav vsa polja in vse figure, da na njej lahko odigram svojo življenjsko partijo do konca. Moja usodnostna potešenost je lahko v slovenskem risu popolna. Za nič bistvenega nisem prikrajšan kot Slovenec. Kdo ve, če nisem celo s čim oblagodarjen... Če izginjamo in bomo izginili, bomo izginjali in izginili izključno po svoji lastni krivdi, po svoji lastni smrtni izbiri." Alojz Rebula (1924 – 2018)

Nedelja Slovencev po svetu nas lahko spomni na rojake in na njihovo pričevanje za slovenstvo sredi tujine. Ob tem vabimo tudi na prireditev Dobrodošli doma, ki bo 1. julija v Vipavi, in na 35. Romanje treh Slovenij na Višarje, ki bo letos 6. avgusta. (Lenart Rihar, Rafaelova družba)

Za digitalno prijavo na ORATORIJ 2023 poskenirajte QR_kodo. Animatorji vas pričakujemo.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1930

MORAVČE. Na praznik sv. Trojice, smo imeli izredno slavje. Prišel je med nas naš presvetli gospod knezoškof, da podeli moravški mladini zakrament sv. birme. Na predvečer so priredili Moravčani svojemu nadpastirju lepo prireditev v spomin 80 letnice, ki jo je prevzvišeni pred kratkim obhajal. Po hribih, ki obdajajo moravško dolino, so goreli številni kresovi, trg sam pa je bil razsvetljen od številnih lučic. Združeni pevski zbori so zapeli več pesmi in številno občinstvo je pozdravljalo g. knezoškofa. Birmancev moravške župnije je bilo 464. V Moravčah 364, na Vrhpolju 68, pri Sv. Križu 31 in pri sv. Trojici en bolan birmanec na bolniški postelji. Težko smo se poslovili od presvetlega nadpastirja, ki je obiskal poleg cerkva, kjer je delil sv. birmo, še tri podružnice, kjer ga je ljudstvo v obilnem številu pričakovalo, vzradoščeno od velike prijaznosti svojega cerkvenega kneza.

SV. TROJICA pri Moravčah. V ponedeljek dopoldne je bila birma na Vrhpolju, popoldne pa še pri sv. Križu. Od tam so peljali škofa čez Klopce k Sv. Trojici po samih slabih potih, da so mogli šele na večer priti k Sv. Trojici, kjer so Trojičani pričakovali škofa na konjih, ga lepo pozdravili in sprejeli. V torek je opravil pri nas presv. daritev, prisostvoval krščanskemu nauku v šoli in se potem odpeljal z navadnim vozom v Ljubljano.

PEČE Birmovanje dne 21. jun. se je izvršilo nad vse veličastno. Prostor med župniščem, šolo in cerkvijo se je spremenil v cel gaj večjih in manjših mlajev. Srednji med njimi je bil pravi orjak, 30 m visok. G. knezoškof so se prepričali, da sedaj v Pečah vneto delamo vsi skupaj za hišo božjo, kar dokazuje deloma že prenovljena cerkev in nova streha na njej. Birmancev je bilo 61, kar je za Peče dovolj visoko število.

Naš list 1930, št. 8

pripravlja Leon Lavrič