10. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 11. 6. 2023)

Uvodnik

"Hodi za menoj!" (Mt 9, 9)

Tako je Jezus poklical Mateja, ki je opravljal svoje delo pri mitnici, pobiral je davke. Matej je verjetno že kdaj prej slišal za Jezusa. Ko ga Jezus povabi naj mu sledi, je bil pripravljen pustiti vse – zaključiti s svojim dosedanjim delom, načinom življenja in iti za Njim.

Tudi mi se v življenju srečujemo s takšnimi in drugačnimi izzivi, povabili, spodbudami… da nekaj ZAKLJUČIMO in sprejmemo nov izziv, novo nalogo, nov način razmišljanja, govorjenja…

Večkrat imamo priložnost in možnost, da kakšno stvar zaključimo – morda kakšno razvado, obsojanje drugih, črnogledost – na druge, na cel svet..  Vsak zase ve kaj je tisto s čimer bi bilo dobro zaključiti, da bi bilo v nas in  v naših odnosih več veselja, ljubezni, dobrote, usmiljenja, potrpežljivost… Jezus nas gotovo vabi k temu in ne samo to, On nam želi pomagati, če smo pripravljeni sprejeti Njegovo nevsiljivo pomoč.

Vedno znova se mu lahko zahvalimo za Njegovo brezpogojno pomoč, da je vedno z nami in ga prosimo naj nam pomnoži vero, utrdi zaupanje in odpre naše srce za navdihe Svetega Duha, ki nas vedno znova »usmerja« in vabi na pot, ki vodi v pravo veselje, mir… tudi če kdaj preko preizkušenj in trpljenja.

Pri maši se srečamo z Jezusom. Ne »izpustimo« ga, ko stopimo skozi cerkvena vrata, ampak dovolimo, da »gre z nami« domov, v službo, v šolo, na sprehod… in mu kdaj pa kdaj povejmo kako smo, ga kaj vprašajmo, pa tudi prisluhnimo… On je iznajdljiv, gotovo nam bo kdaj kaj namignil.

Zalka

Obvestila

Danes, 11. junij, obhajamo 10. nedeljo med letom.

• Po jutranji sveti maši bo procesija s svetim Rešnjim Telesom. Po procesiji vabljeni nosači bander, ključarji in pevci v župnišče na zajtrk.

Preteklo nedeljo smo imeli res lep praznik svete birme. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli in pomagali pri tem našem skupnem prazniku. Še prav  posebno se  zahvaljujem staršem birmancem za prizadevno sodelovanje v dneh devetdnevnice in za dobrote, ki ste jih napekli za pogostitev po maši za vse. Hvala še enkrat čisto vsem.

V sredo imamo dekanijski duhovniki "Dies", spomin na naše duhovniško posvečenje, ki smo ga prejeli na god sv. Petra in Pavla, 29. junija. Zato bomo ta dan preživeli skupaj. Poromali bomo na Trsat in se tam Mariji priporočili, da bi še naprej z veseljem opravljali naše duhovniško poslanstvo. Med mašo bomo obnovili duhovniške obljube. Hvala  tudi vsem, ki molite za nas duhovnike, da bomo še naprej ostali zvesti klicu, ki smo ga prejeli.

Končali in zaključili smo tudi veroučno leto. Zahvaljujem se še enkrat: Luciji Capuder, Luku Lakosilu, diakonu Blažu, Sabini Barlič (katehistinji v Pečah) in tudi Klari Zupančič (katehistinja na Vrhpolju). Ter Fani in sestri Darjani.

Katehisti in tudi duhovniki vedno znova ugotavljamo, da je rast otrok in mladih v veri veliko bolj učinkovita tam, kjer se tudi v družini moli. Vsaj takrat, ko se družina zbere k obedu. Verjamem, da je veliko opravkov, dela in skrbi in da imajo tudi otroci veliko dejavnosti. Ampak ravno zato je molitev tisti "vitamin", ki nam da dodatno moč in smisel vsemu našemu prizadevanja. Zato naj bo tudi počitniški čas, najprej seveda počitek po napornem šolskem in veroučnem letu, potem pa tudi doslednost, da ne opuščamo molitve in nedeljske svete maše. Tudi kjer boste na počitnicah in dopustu, se pozanimajte za možnost nedeljske maše. Seveda pa vsem želimo lepe in prijetne počitniške dneve!

Ne pozabite, letos je oratorij nekoliko prej: od 8. do 12. avgusta! Vabljeni!

V soboto, 17. junija, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Cesta h. Vasje in Cesta na Grmače.

V preteklem tednu je imel rojstni dan Vito Urbanija (trenutno še kaplan na Vrhniki). Iskreno čestitamo in želimo Božjega blagoslova!

Danes se od nas poslavlja diakon Blaž Zorko. Kot vedno je tudi ta čas pastoralne prakse zelo hitro minil. Ker smo ostali brez rednega katehista (g. Jože Kerin), je Blaž "zapolnil vrzel" in učil kar 7 ur verouka na teden. Seveda poleg vsega ostalega dela v župniji in v Semenišču in Teološki fakulteti. Res velika HVALA za vse delo in pomoč na mnogih področjih in dejavnostih v naši župniji. Vsi mu želimo veliko uspeha in Božjega blagoslova na nadaljnji duhovniški poti. In seveda vedno dobrodošel med nami!

Urbanovo sonce in Vidov dež, na dobro leto upati smeš.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1938 – Žegnanje pri Sv. Trojici

3. maja 1688 je bil lep dan na Vrhu. Veliko ljudi se je zbralo ta dan pri novi cerkvi. V cerkvi je opravil vse obrede blagoslovitve nove cerkve vikar (to je župnikov namestnik) iz Kamnika. Matija Kovač je bil župni vikar v Komendi 1678—81, pozneje vikar v Kamniku in slednjič župnik v Nevljah, kjer je umrl dne 17. jul. 1717. Tedanji naddekan v Kamniku: Janez Mihael Feri, naddijakon Gorenjske, je izstavil pismo z dne 17. junija 1689; ko je soseska na Vrhu iz okoliša moravške župnije pod naddijakonatom Gorenjskim oglejske škofije dobila novo cerkev. Dovoljenje za maševanje ob delavnikih za vse duhovnike svetne in redovne ji je dal isti naddijakon Ferri v Kamniku dne 5. junija 1688. Imel je v svojem področju tri ženske samostane (v Mekinjah, Velesovem in Škofji Loki), 62 župnij z 80.000 dušami ter je vršil škofovske posle, ker je bil škof odsoten in daleč v laškem Vidmu, kjer je bil sedež oglejske škofije tačas.

O cerkvi posvečeni presveti Trojici na Vrhu Sv. Trojice ve povedati ustanovna njena listina to. Grozna morilka ljudi (in časih tudi živine) — kuga je bila navadno iz sosednjih pokrajin zanešena v naše kraje. Proti njej pomagati si niso vedeli ljudje tedaj z ničemer drugim, kakor, da so se zatekli s prošnjo k Bogu. Zato je sv. Trojica postala mogočna zavetnica proti kugi. Sv. Boštjan, sv. Rok in sv. Rozalija so tudi svetniki proti kugi. Ko je kuga ponehala, so spomin na grozno šibo božjo, postavljali na grobišča kužnih žrtev kamnite križe in stebrasta znamenja, katera še danes sem ter je vidimo stati sredi samotnega polja. Po večjih mestih in trgih pa vidimo stati kamnite stebre in kipe presvete Trojice, n. pr. v Celovcu.

Naš list 1938, št. 13

pripravlja Leon Lavrič