BELA NEDELJA (XXXVIII, leto A, 16. 4. 2023)

Uvodnik

Po prazniku Velike noči smo obhajali velikonočno osmino, ki jo danes zaključujemo s t.i. belo nedeljo. Po starokrščanskem izročilu so se po prejemu krsta na velikonočno vigilijo katehumeni (to so odrasli ljudje, ki so se kar tri leta pripravljali na prejem krsta) vsak dan do bele nedelje zbirali pri sveti maši v znamenje hvaležnosti za prejeti zakrament. Morda še bolj razumemo njihovo hvaležnost in veselje, če vemo, da se pred krstom niso smeli udeleževati evharistije. To pomeni, da so bili pri maši lahko samo pri besednem bogoslužju ( berila, evangelij, pridiga, prošnje), pred najsvetejšim delom: evharistično bogoslužje, pa so morali zapustiti prostor, kjer so obhajali bogoslužje. (Cerkva še ni bilo, začeli so jih graditi šele v 4. stoletju). Tako nas bela nedelja še danes usmerja k hvaležnosti za zakrament svetega krsta po katerem smo prestopili mejo: iz smrti v življenje. Želim si, da bi vsi mi imeli nekaj te hvaležnosti v svojih srcih, kot takrat katehumeni v prvi Cerkvi. Da ne bi vse dojemali kot samo po sebi umevno in da ne bi bila sveta maša zgolj neka dolžnost ali samo navada. Apostol Janez zelo poudari ta prehod, ki se zgodi že v tem življenju in ne šele po telesni smrti. Tako sta sveti krst in velikonočna skrivnost "zraščeni" in sestavljata večnostno razsežnost vsega našega bivanja. Vstajenje je torej neločljivo povezano z mojim življenjem. Smiselno je torej za nas kristjane, da se zavestno trudimo, da bi bilo v nas vedno dovolj Božjega življenja, kajti grehi in nevera me od tega oddaljujeta in posledično tudi od prave sreče in polnosti življenja.

Papež Janez Pavel II. pa je 30. aprila 2000 razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico. Imela je posebno videnje in razodetje naj oznani svetu veliko in gorečo Kristusovo ljubezen do ljudi s katero nas odrešuje. Tako je bela nedelja dobila še eno razsežnost: Božje usmiljenje. Pravzaprav je to drug zorni kot iste resničnosti : Vstajenja. Nekako "logično" izhaja, da je Božje usmiljenje »ozadje« vsega odrešenjskega delovanja: trpljenja, smrti in Vstajenja Božjega Sina.

župnik

Obvestila

Danes, 16. april, obhajamo 2. velikonočno nedeljo, Belo nedeljo tudi nedeljo Božjega usmiljenja.

• Ob 15. uri bo pri sv. Mohorju molitev Pot luči

Pot luči je nadaljevanje pobožnosti križevega pota. Ob postajah premišljujemo različne dogodke iz Jezusovega življenja, od njegovega vstajenja, pa vse do binkošti. Zakaj je to pomembno? Apostol Pavel je zapisal: "Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi naša vera." (1 Kor 15,14) Jezusovo vstajenje od mrtvih je najpomembnejši dogodek naše vere. Če ne verjamemo, da je Jezus resnično vstal od mrtvih, padejo tudi druge verske resnice. Pobožnost pot luči nas spominja, da je pomembno, da je Jezus resnično trpel in umrl, ampak da je še bolj kot to pomembno, da je resnično vstal in živi. Zato se priporoča, da se pot luči moli prav posebej ob nedeljah, saj je to dan, ko je Jezus vstal od mrtvih.

Jutri, 17. aprila, odhajamo na župnijsko romanje v Budimpešto. Ustavili se bomo tudi v Sombtoteyu, kjer se je rodil in bil krščen sv. Martin, zavetnik naše župnije. Tudi sicer bomo imeli vsak dan sveto mašo in skupno molitev. Še sporočilo za vse romarje: avtobus bo najprej pobral romarje v Pečah, ob 5h in nato v Moravčah. Zaželeno je, da imate s seboj nekaj suhe slanine, vakumirane, nekaj kruha, lahko tudi kaj vložene zelenjave…. za naše skupne malice. Seveda pa ne pozabite osebnega dokumenta in zdravstvene kartice (oz. zdr. zavarovanja za tujino). Vrnemo se v sredo v poznih večernih urah.

V tem tednu je zopet reden verouk po razporedu.

Sveta maša v župnijski cerkvi bo v torek zvečer (ponedeljek in sreda zjutraj ne bo maše). Se pa lahko zberete k molitvi rožnega venca.

V soboto, 22. aprila, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Katarije, Dešna, Prekra in Hriba.

Iskrena zahvala vsem sodelavcem pri pripravi in obhajanju obredov velikonočnega Tridnevja in praznika Velike noči. Hvala vsem, ki ste počistili cerkev, krasilcem, ministrantom, pevcem, bralcem, Klemenu za velikonočni ogenj, vsem, ki ste na krajih blagoslova velikonočnih jedil poskrbeli za vse potrebno…in vsem, ki ste se udeleževali obredov. Vse to je tudi letos dodalo poseben pečat prazničnosti in naši medsebojni povezanosti, da smo lahko doživeto praznovali ta največji praznik naše vere. In hvala vsem tudi za darove ob blagoslovu jedil in pri svetih mašah!

Danes teden, v nedeljo, 23. aprila, se začne Teden molitve za duhovne poklice, ki se konča na nedeljo Dobrega Pastirja. Letošnje geslo: "Poklicani, da bi živeli!" nas torej vabi in spodbuja, da se ne bi naveličali moliti v ta namen. Še toliko bolj to velja za našo župnijo: vsakoletni bogoslovci in diakoni, naš bogoslovec Gregor, pripravnik za stalni diakonat, Lojze in še drugi razlogi so, da se zbiramo skupaj (ob četrtkih) in posamič v prošnji za pogum in odločnost poklicanih. In hvala vsem tistim, ki vsak dan molite v ta namen, ter darujete svoje trpljenje za nas že posvečene duhovnike. Prepričan sem, da se bomo tudi v prihodnosti veselili sadov naše skupne molitve!

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1930 - Moravče. Pri moravški podružni cerkvi sv. Mohorja je prizidana kapelica z božjim grobom. Tu se je nekdaj brala sv. maša skozi sedem postnih petkov. Bila je to ustanova dveh moravških kaplanov: Šivic Antona in Batič Pavla. (Oba iz začetka 18. stoletja.) Vojska je tudi to ustanovo uničila. Velikonočno nedeljo zjutraj pa prihajajo še sedaj procesije iz Brda in iz Krašnje ter imajo tu sv. opravilo pri božjem grobu.

Ob vhodu v kapelo božjega groba lahko bereš poleg slik tak slovenski napis: GLEITE — TO JE MESTU — KAMER SO — NJEGA — POLOŽILI — (MDCCCLII = 1852). Latinski napis pa da letnico 1719 = IESU FILII DEI SEPVLCRVM.    

Cerkev je dokaj visoka in prostorna. Veliki oltar ima sliko sv. Mohorja in Fortunata. Kipi pa so: sv. Ambrož, sv. Urban, sv. Jožef Egiptovski in sv. Jožef, ženin D.M. Na listni strani je oltar sv. Florjana, na levi strani pa žalostne Matere Božje ter kipa sv. Kozme in Damijana, vse iz 18 stoletja. 

Znamenita so tudi znamenja ob poti k sv. Mohorju. Ako greš iz Moravč, zagledaš prvo: Kristus poti krvavi pot — že ob cesti, ki pelje v Lukovico. Ako greš potem navkreber, zagledaš v gozdu drugo: Jezus krvavo bičan. Napis je le še deloma čitljiv. Znamenje razpada. Proti vrhu vidiš tretje: Jezus s trnjem kronan. Iz latinskega napisa bi mogel razbrati letnico 1724, - IESVS CHRISTVS PRO MVNDO SPINIS CORONATVR (= MDCCVVVIIII — 1724; če je pri IESVS V velik; menda je.) Napis se da čitati le s težavo. Dvoje znamenj (četrto in peto) je zdaj ob cerkvi, prestavljenih od prejšnje poti. (Novi pred kakimi 60 leti.) Jezus vzame križ na svoje rame. Poslikal ga je Miha Kavka iz Ihana. Nekateri obrazi so še dokaj čedni. M.

Naš list,1930, št 4

pripravlja Leon Lavrič