VELIKA NOČ (XXXVIII, leto A, 9. 4. 2023)

Uvodnik

ALELEUJA! KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI.

Danes imamo razlog za veselje, za radost, za hvaležnost … Jezus je živ! Jezus živi!

V teh dneh smo se srečevali z Jezusom v dvorani zadnje večerje, na Oljski gori, na križevem potu in na vrhu Kalavarije. Verjetno pa smo bili tudi kje drugje: v delu, hitenju, skrbeh, hrani, čiščenju … Vendar ne bi bilo (in je ni) Velike noči, brez velikega petka in Jezusa v njem - za nas. Ne pozabimo na to.

Morda pa danes težko pojemo alelujo, ker še doživljamo bolečino, trpljenje, skrbi in razočaranje … Ne pozabimo, da za vsakim "velikim petkom" prej ali slej pride velika noč. Prosimo za milost, da bomo sprejeli kar ne moremo spremeniti, da bomo spremenili kar lahko spremenimo in modrost, da bomo razlikovali med tem dvojim. (po sv. Ignaciju Lojolskem). Povabimo Jezusa naj, nam odpre oči srca, da ga bomo prepoznali, ko z nami nosi križ bolezni, osamljenosti, razočaranja … in ko vstopa skozi zklenjena vrata naših src, polnih strahu, jeze, nemoči … da bi nam izrekel: 'Mir vam bodi!' Takrat kar naenkrat noči ni več … oz. postane (tudi za nas in naša) velika noč!

Jezus je prišel na zemljo, da bi nam odprl pot v nebesa, k Očetu, da bi nam pokazal (ne samo povedal) da nas ima Bog Oče brezpogojno rad.  Vse to nam je dobro znano in velikokrat smo to slišali, pa se morda premalo dotika našega vsakdanjega življenja. Danes lahko prosimo za milost, da bi to kar vemo – da nas je Jezus odrešil, da je z nami vse dni do konca sveta, da nam prinaša mir, ki ga svet ne more dati – začelo vplivati na naše življenje. Kako? Vprašajmo Jezusa, ko se bomo z njim srečali pri evharistiji, v tihi molitvi, pri branju Svetega pisma … in ga prosimo naj nam pomaga zaživeti skupaj z Njim, že sedaj, ljubezen.

Zalka

Obvestila

Danes, 9. aprila, obhajamo velikonočno nedeljo Gospodovega vstajenja.

• Ob 6.30 uri se zberemo k vstajenjski procesiji.
• Ob 14.30 uri lepo vabljeni k procesiji na Hribce, kjer bomo ob 15. uri imeli protipotresno molitveno bogoslužje skupaj s farani in župnikom iz Vrhpolja.

"….Dragi bratje in sestre, to vero v moč Božjega življenja, ki je po Kristusovem trpljenju in vstajenju nepreklicno vstopilo v naše življenje, da ga dopolni in izpolni, želimo škofje deliti z vsemi prebivalci Slovenije. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne. Naj blagoslov velike noči doseže vse naše rojake na tujem in vse ljudi dobre volje. Kristus je vstal za vse. Aleluja!" Msgr. dr. Maksimiljan Matjaž
Tako nam vsem vošči celjski škof Maksimiljan v imenu vseh slovenskih škofov.

Voščilu se pridružujemo: diakon Blaž Zorko, bogoslovec Gregor Capuder, pripravnik za stalni diakonat Lojze Štefan, g. Bogdan Dolenc, župnik Kancijan ter vsi ostali sodelavci: praznik Velika noč naj poveže vse ljudi in prebivalce naše župnije v našem skupnem doživljanju smisla in pomena našega življenja in bivanja. Kristusovo vstajenje nas rešuje brezsmiselnosti smrti in minljivosti in nam odpira vrata večnosti. Naj nas to veselo sporočilo "preseneti" in nas odpira tudi za iskreno sožitje in sprejemanje drug drugega.

Jutri, na velikonočni ponedeljek se bomo zbrali ob 10h v podružnični cerkvi sv. Miklavža. Če bo primerno vreme bo sveta maša zunaj pred cerkvijo. Vabljeni smo, da bi kot emavška učenca tudi »srečali« vstalega in se mu pustili nagovoriti. Vedno znova nas preseneča in utrjuje naša srca za verovanje Vanj, ki je živi Bog. Tudi mi smo velikokrat "počasni" in ne doumemo sporočila Božje besede. On pa se nikoli ne utrudi in ne odneha v odreševanju vseh nas.

V soboto, 15. aprila, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Vinj.

Danes teden je 2. velikonočna nedelja, ki je tudi nedelja Božjega usmiljenja.

Pokojni papež sveti Janez Pavel II. je razglasil to nedeljo za nedeljo Božjega usmiljenja tudi na podlagi razodetja sv. Favstine Kowalske: "Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja."

Ob 6h bo na Mohorju vstajenjska procesija. Lepo vabljeni na to tradicionalno obhajanje bele nedelje.

* * * * * * * * * * * * *

Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje.
Če sončen je Mali traven in suh, bo Veliki traven za lepo vreme gluh.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1934 - MORAVČE.

Tiha nedelja in praznik sv. Jožefa sta privabila stotine fantov in mož k obhajilni mizi, lep je bil pogled, ko so se zgrinjale te množice okrog Gospoda, da jih je okrepčal in poživil za versko življenje

Na god Žalostne M. B. smo popolnoma napolnili lepo kapelo žalostne Matere Božje na Hribcih. Naš g. dekan nam je v svojem govoru pokazal na žalostno Mater Božjo v kakem duhu naj se spominjamo trpečega Zveličarja in v tem duhu naj pričakujemo pomoč na priprošnjo Žal. Matere Božje tudi zase. Pri sv. maši smo se njeni priprošnji priporočili.

Odseka Katoliške akcije za fante in dekleta in Marijin vrtec so na cvetno nedeljo priredili svojim materam materinski dan. V sredo dvorane smo zbrali matere, pred njimi je bil Marijin vrtec, ob njih dekleta, za njimi fantje, žal je bila za ta dan dvorana premajhna; otroci so pozdravili matere v dveh krasnih deklamacijah, fantje in dekleta z več, lepo predvajanimi pesmimi in 2 recitacijama iz Meškovih in Marije Kmetove spisov o materi, katere je globoko občuteno čital g. profesor Bergant, dekan pa nam je v govoru podal nekatere misli o materi. Ona nas uči, za nas moli, za nas skrbi a tudi večkrat mnogo trpi. Poudaril je, da je materinstvo poklic, v katerem je mnogo odpovedi in trpljenja, a tudi mnogo božjega blagoslova. Pozval je otroke, fante in dekleta, da je njihova dolžnost, da za matere molijo, pa tudi z lepim in poštenim življenjem plačujejo njihovo ljubezen. Prav zadovoljni smo bili s tem dnem, kakor ena družina smo se počutili.

G. urednik! Našemu listu, ki ga zelo radi prebiramo, želimo vsi versko zavedni prebivalci velike moravške župnije, in versko zavednih nas je ogromna večina, blagoslovljene velikonočne praznike.

Naš list 1934, št. 4

pripravlja Lojze Štefan