Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 16. 11. 2014

33. nedelja med letom (XXIX, leto A, 47. teden, 16. 11. 2014)

Uvodnik


UPANJE V IZGRADNJI

Zato tolažite drug drugega. Zgradite upanje, da boste vsi skupaj, nihče izpuščen, nihče pozabljen (parafraza 1 Tes 5,11).

Vsak od nas kdaj potrebuje besede spodbude, tolažbe. Tako postanemo močnejši, vidimo jasneje in dosežemo več. Pravičnost za tiste, na katere je vplivalo kaznivo dejanje in kazen zapora, vključuje tudi občutje ozdravljenja, možnost za drugačno perspektivo in upanje na boljšo prihodnost. Da bi vse to dosegli, potrebujemo drug drugega in še posebej spodbudne besede drug drugemu. Letošnji Teden zaporov je lahko priložnost, da skupaj molimo za vse, ki jih zaznamuje zapor, da bi lahko obnovili upanje drug v drugem, da se lahko naša življenja do neke mere obnovijo. Obnovitev, sprejemanje, osvoboditev. Naj ne bo nihče pozabljen.

Teden zaporov je nastal z namenom molitve in ozaveščanja o potrebah zaprtih oseb in njihovih svojcev, žrtev kaznivih dejanj, delavcev v zaporu in vseh, ki skrbijo zanje. Vanj so vključeni predstavniki različnih krščanskih  organizacij.

Vabljeni ste, da vsak dan tedna zaporov molite po namenu posameznega dne in se hkrati vprašate, ali lahko storite kakšno, četudi le eno stvar kot posameznik ali skupnost, ki bi bila v podporo kateri izmed skupin povezanih z izkušnjo kaznivega dejanja ali zapora.

Molitev tedna zaporov:

Gospod, Ti ponujaš svobodo vsem ljudem. Molimo za vse ljudi v zaporih. Razlomi vse obstoječe vezi strahu in osamljenosti. S svojo ljubeznijo podpiraj zaprte, njihove družine in prijatelje, zaposlene v zaporih in vse, ki zanje skrbijo. Ozdravljaj vse, ki so jih ranila dejanja drugih, še posebej žrtve kaznivih dejanj. Pomagaj nam, da si bomo odpuščali, ravnali pravično, ljubili usmiljenje in v ponižnosti hodili skupaj s Kristusom v Njegovi moči in z njegovim Duhom, danes in vsak dan. Amen.  (povzeto po Center ECCE HOMO)

Kristina

Obvestila


Danes, 16. novembra 2014, obhajamo 33. nedeljo med letom:

  • Ob 15.00 uri bodo v župnijski cerkvi molitve za mir in spravo

Na današnjo nedeljo se začenja »teden zaporov«. Zaporniški duhovnik (vikar), Robi Friškovec nas takole nagovarja: »V tem tednu se bomo spomnili in molili za vse, ki se jih beseda zapor kakorkoli dotika: zapornike, žrtve kaznivih dejanj, delavcev v zaporu, prostovoljcev in družin zaprtih oseb. Božja beseda, iz katere je vzet naslov za letošnji teden, nas spodbuja, da delujemo na gradbišču upanja, da gradimo in ne rušimo upanja drug ob drugem. Naj nas letošnji teden med seboj poveže v molitvi za vse brate in sestre, ki v sebi doživljajo zapor, izgubo upanja in težo življenja v različnem obsegu.«

V četrtek, 20. novembra, bomo začeli s pobožnostjo »Marijo nosijo«. Tudi letos je namen ta, da bi Marijin kip obiskal vse družine naših prvoobhajancev. Razpored ste že dobili predhodno in se ga držite. Če kdaj kakšna družina ne more sprejeti kipa na določen dan, si sami poiščite »zamenjavo«. Ob nedeljah prinesete Marijin kip k popoldanski molitvi ob 15.00 uri in ga po končani molitvi vzame naslednja družina. Ob delavnikih prinesete kip 10-15 minut pred sv. mašo, ob sredah je sv. maša zjutraj, zato se bomo zbrali ob 18.00 uri h krajši molitvi po kateri vzamete Marijin kip domov.

Namen te lepe pobožnosti je priprava naših prvoobhajancev in družin na praznik Prvega Svetega obhajila in hkrati tudi priprava na Božične praznike. Jezus se je rodil v družini in v njej rastel in zorel. Tako nam je hotel Bog sam sporočiti, da je prav družina najpomembnejša in najbolj dragocena skupnost v kateri in iz katere živimo. Naj bo ta preprosta pobožnost priložnost za klicanje Božjega blagoslova, da bi naši domovi zares bili in še bolj postajali prostor medsebojnega spoštovanja, ljubezni in odprtosi Zanj.

V soboto, 22. novembra, goduje zavetnica cerkvenih pevcev, sv. Cecilija. Vsako leto je to za našo župnijo poseben praznik, saj se zavedamo, da spadamo med tiste župnije, ki so »pevsko« zelo živahne, saj deluje v župniji kar pet pevskih zborov, oziroma zasedb, ki redno skrbijo za lepo bogoslužje. Veseli smo tega in hvaležni Bogu in tudi vsem pevkam in pevcem ter zborovodjem za njihov trud. Največkrat se nam to zdi samo po sebi umevno, da je tako. Pogosto ne vidimo, da so potrebne vaje in toliko drugega skritega dela, da je potem petje ubrano in urejeno. Zato vsem še enkrat Bog lonaj.

Vsi pevci povabljeni že v petek zvečer, na predvečer sv. Cecilije, k sv. maši. Potem pa se bomo še malo zadržali v župnišču na skromni »agape«.

V nedeljo, 23. novembra bo nabirka za naše organiste oz. zborovodje.

Danes teden, 23. novembra, je zadnja nedelja v tem liturgičnem letu: Kristus Kralj Vesoljstva. Popoldne ob 15.00 uri bo v ljubljanski stolnici posvečen in »umeščen« novoimenovani nadškof Stanislav Zore, ki bo tako prevzel vodenje naše nadškofije. Kdor se namerava udeležiti tega dogodka, naj se odpravi dovolj zgodaj, ker bo gotovo velika gneča.
Vsekakor pa smo vsi vabljeni k molitvi za g. nadškofa, da bi v teh težavnih časih razpoznaval znamenja časa in v moči Svetega Duha kot dobri pastir skrbel za vse vernike.                                  

* * * * * * * * * * * * * * * * * *

Metka iz spalnice: “Mami, mami! Ali je človek res prah in v prah se povrne?”
“Ja, tako uči krščanska vera. Zakaj me to sprašuješ?” - “Če je vse to res, je pod našim kavčem najmanj pet mrtvih.” smiley

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

17
PONEDELJEK

Elizabeta Ogrska, redovnica
Florin, duhovnik
Hilda, opatinja

M 18.00 + Nakrstovi

18
TOREK

Pos. bazilik sv. Petra in Pavla
Odo Clunyjski, opat Roman Cezarejski, diakon

M 18.00 + starša in brata Mihelčič

19
SREDA

Matilda, redovnica
Abdija, prerok
Anastazij II., papež

M 7.00 + starši Urbanija in vsi Vrbanovi (Prikrnica)

20
ČETRTEK

Edmund, kralj
Bazilij, škof
Marija Fortunata Viti, red.

M 18.00 + Franc, obl. in Julija Mrčun
Molitev pred Najsvetejšim po sv. maši
POBOŽNOST »MARIJO NOSIJO«

21
PETEK

Darovanje Device Marije
Maver Poreški, škof
Gelazij I., papež

M 18.00 + Frančiška Podgoršek;
za žive in pokojne cerkvene pevce
Župnišče 19.00 MLADINSKI VEROUK

22
SOBOTA

Cecilija (Cilka), devica
Ananija, mučenec
Tomaž Reggio, škof

M 18.00 + Marija Capuder in Videmškovi;
+ Franc Pergar;
+ Mrnovi
Župnišče 19.00 Srečanje z Boštjanom Harijem

23
NEDELJA

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Klemen I., papež, mučenec
Dan Rudolfa Maistra

M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 + Prešenčevi (iz Podoreha)
M 15.00 Molitev za neozdravljivo bolne

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. Val. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran


Bogoslužje (liturgija) po pravici velja za izvrševanje Kristusove duhovniške službe, ki človeka posvečuje... Cerkev želi vernike privesti k polnemu, zavestnemu in dejavnemu sodelovanju, ki ga od njih zahteva bistvo bogoslužja in do katerega ima krščansko občestvo v moči krsta pravico in dolžnost....  Bogoslužje je prvi in nepogrešljivi vir, iz katerega naj verniki črpajo pristno krščanskega duha....  Cerkev si prizadeva, da verniki ne bi prisostvovali pri liturgiji kot tuji ali nemi gledalci, marveč da bi jo razumeli in v njej dejavno sodelovali....  (Janez Jenko: Bogoslužje življenja, str. 134)

Takole razmišlja o pomenu liturgije pokojni koprski škof Janez Jenko. Kot "pastir" in voditelj bogoslužja se je ta mož zavedal globokega pomena bogoslužja za doživljanje odrešenjskih dogodkov vsakega občestva. Liturgija je bistveno občestveno dejanje. Ko pridem k maši nikoli nisem sam. Tudi če prosim ali se zahvaljujem za svoje osebne zadeve, sem hkrati del celotnega občestva, ki je v tistem trenutku zbrano.

Lojze je v preteklem tednu opisal liturgični drži v prvem delu svete maše, ki je besedno bogoslužje. Ti drži sta stoja in sedenje. Res vsaka liturgična drža izraža navzven tisto, kar naj bi v sebi čutili in doživljali zbrani verniki. Pomembno je tudi, da so liturgične drže  "predpisane" za posamezne dele maše. Liturgična dejanja nas "poenotijo"(ne morem delati kar se meni zdi prav), krepijo v nas doživljanje občestvenosti, nas odpirajo za "božje" stvari. Prej je bila izražena misel, da v posamezni drži (stoja, sedenje, klečanje...) izražamo notranjo držo in občutje. Npr.: med povzdigovanjem stojimo in tako izražamo svojo pripravljenost živeti to skrivnost v vsakdanjem življenju. Res pa je tudi obratno: zunanja drža "vpliva" tudi na moje notranje razpoloženje in mi pomaga globlje vsopiti v samo liturgično dogajanje. Tudi v drugem delu maše (evharistično darovanje) se ponovita liturgični drži: stoja in sedenje. 

Stoja- izraža stanje pripravljenosti, budnosti, čuječnosti. Tudi izraelci, ko so se zbrali v krogu svoje družine k praznovanju velike noči, so pri obedu jagnjeta stali, z prepasanimi ledji in sandali na nogah. S tem so podoživljali, kako so njihovi predniki po Božjem naročilu odšli iz Egipta v svobodo.

Sedenje- izraža stanje poslušanja (berila, pridiga, tudi evharistična molitev...). Poslušali in zapomnili naj bi si besedila božje besede in molitve, ki "hranijo" našega duha.

Župnik