3. postna nedelja (XXXVIII, leto A, 12. 3. 2023)

Uvodnik

Za nami sta že dobra dva tedna postnega časa, naše skupne duhove priprave na veliko noč. Po tej prvi tretjini lahko naredimo prvo kratko refleksijo ter po potrebi na novo zastavimo to pot. V tem času smo poklicani k odpovedi, molitvi in dobrim delom. Naš fokus pa mora ostajati velika noč, ki ni samo spomin in praznovanje Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, ampak je tudi praznik obnovitve naše vere, spomin našega krsta, v katerem smo bili z Jezusom pokopani in smo z njim že vstali, kot pravi apostol Pavel.

Nepogrešljiv smerokaz na naši postni poti pa so tudi skrbno izbrani nedeljski evangeljski odlomki. Ta teden nam je predložen odlomek o Jezusovem srečanju s Samarijanko. Jezus Samarijanko najprej prosi za vodo, a takoj zatem ji sam ponudi živo vodo, po kateri človek ni več žejen, ampak celo v njem postane izvir vode. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, zato je v nas zasajeno hrepenenje po Bogu. Naše življenje je lahko polno in izpolnjeno samo, če smo v živem odnosu s svojim Stvarnikom. Ker pa tega pogosto ne zmoremo ali nočemo, začnemo potešitev tega najglobljega hrepenenja iskati v drugih stvareh – hrani, denarju, neurejeni spolnosti, športu, igrah na srečo, vraževerju, raznih oblikah navidezne duhovnosti … A nič od tega nas zares ne izpolni in poteši, celo nasprotno, vedno bolj smo žejni. Kar nas edino lahko zares napolni in poteši, je Božja ljubezen, ki nam jo prinaša Jezus. Ko Jezusa sprejmemo v svoje življenje in ga postavimo na prvo mesto, pa nismo napojeni samo mi, ampak se ob nas lahko napajajo tudi drugi.

Naj nam torej postni čas pomaga, da bomo Jezusu dali še več prostora v svojem življenju, da bomo sprejeli živo vodo, ki nam jo ponuja, in bo naša ljubezen do Boga in bližnjih vedno bolj iskrena.

Blaž Zorko

Obvestila

Danes, 12. marec, obhajamo 3. postno nedeljo – papeška nedelja.

• Ob 15. uri bomo pri ŽMB na Hribcah molili križev pot.
• Ob 15. uri bo dekanijski križev pot za mlade iz Podstrani k Sv. Mohorju.

Na današnjo nedeljo se spominjamo izvolitve sedanjega papeža Frančiška. Letos je 10. obletnica njegovega papeževanja. Njegov način vodenja vesoljne Cerkve je v marsičem drugačen kot pri njegovih predhodnikih. Predvsem se je želel približati ljudem in kot vrhovni pastir se je odrekel mnogim zunanjim znamenjem vodstvene službe in "blišču". Želi ostati ponižen in preprost. Vedno znova poudarja da smo odgovorni drug za drugega in nas spodbuja, da bi bili dejavni kristjani. Danes se ga hvaležno spominjamo v molitvi in želimo, da bi še naprej pogumno opravljal svojo zelo težko poslanstvo. Za postni čas nam predlaga naslednje:

• Bodi nasmejan. Kristjan je vedno radosten.
• Vedno se zahvaljuj (tudi takrat, ko ti ni treba).
• Poslušaj drugega brez predsodkov, z ljubeznijo.
• Dvigni nekomu moralo.
• Pokliči nekoga, ki je sam/osamljen.
• Zaustavi se in pomagaj osebi, ki te potrebuje.
• Drugim pokaži, kako jih imaš rad/a.
• Pohvali kvalitete in uspehe drugih.
• Z veseljem pozdravi osebe, ki jih vsak dan srečuješ.
• Z ljubeznijo opomni, ne molči zaradi strahu.
• Pomagaj, kadar je potrebno, da se drugi odpočije.
• Izberite nekaj, kar ne uporabljaš in podari tistemu, ki to potrebuje.
• Očisti nekaj, kar uporabljaš v hiši.
• Izkaži pozornost svojim najbližjim.
• Pomagaj drugim premagovati ovire.

Od petka, 17. marca, do nedelje 19. marca bodo na Mohorju duhovne vaje za I. skupino naših birmancev. Zberemo se v petek ob 17h v Podstrani. Starši ste vabljeni v nedeljo ob 12h k sveti maši s katero zaključimo duhovni vikend. Birmanci ste naprošeni, da telefone pustite doma.

V soboto, 18. marca, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Svetega Andreja in Dvorij.

Na podružnični cerkvi sv. Miklavža bodo v prihodnjih tednih uredili estrih in položili glinene tlakovce. Upamo, da bodo vsa dela dokončana do žegnanjske nedelje. V cerkvi na Mohorju pa se bodo namestile kovinske stopnice do kora. Kasneje pa še do lin zvonika. Se je pa našla dragocena poslikava v zvoniku, ki pripada prvotni cerkvi. Tudi ta dela naj bi se končala do poletja.

Naš nekdanji ministrant in sedaj vrhunski športnik in skakalec, Lovro Kos je na nedavnem Svetovnem prvenstvu v Planici osvojil zlato medaljo v ekipni tekmi smučarjev skakalcev. Ob tem izjemnem uspehu mu iskreno čestitamo. Veseli in ponosni smo in mu želimo še naprej veliko uspehov in Božjega blagoslova. Čestitamo tudi staršem in bratu Luku.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Dr. ROŽIČ VALENTIN, profesor v p. in senator je umrl 7. februarja 1935 v Ljubljani. Ker doma še ni bilo ljudske šole, je šele s 15 leti prišel v Ljubljano na gimnazijo, ki jo je dokončal 1901. Po maturi je šel za nekaj let v mariborsko bogoslovje, nato pa študirat v Gradec. Tu je bil duša vsega organizacijskega dela v slov. katol. akad. društvu "Zarji" in med delavskimi sloji graških Slovencev. Neumorno je predaval v društvu "Domovini", pozneje pa v "Kresu", dokler ni odšel v Ljubljano.

Mislil se je vsega posvetiti političnemu delu, za katerega je kazal izredno veliko veselja in imel tudi obilo talenta. Dasi mu je bil dan velik dar ljudskega govornika, je končno le uvidel, da si mora drugje ustvariti trdnejšo eksistenco. Dobil je tajniško mesto pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, kjer je bil med naj agilnejšimi delavci tako na prosvetnem kot na narodno političnem polju. V Celovcu je želel organizirati narodno politično delo med koroškimi Slovenci. Nemška deželna vlada v Celovcu ga je povsod nadzirala in naposled internirala.

Pokojnik se je udejstvoval tudi publicistično v Zori, Slovencu, v Mohorjevih knjigah… Pokojnik, ki je bil dolgo let ljubljanski občinski svetnik za SLS, a po svojem srcu je ostal koroški Slovenec. Kolikokrat je izdajal svojo skrivno željo, da bi se vrnil nazaj v to slovensko deželo, kjer je prebil najlepšo dobo svojega javnega dela in porabil vso ustvarjajočo navdušenost svoje mladosti.

Ni ga kraja, ni je vasice, ki je ne bi bil pokojnik na Koroškem oblezel, in si ustvarjal prijateljstva, ki so še danes, 15 let, kar dr. Rožič ni smel več tja, jamstva slovenskega narodno zavednega vztrajanja.

Z dr. Rožičem je legel v grob borec za slovenske narodne manjšine, veder katoliški značaj, očarljiv govornik, velik dobrotnik.

Koledar Mohorjeve družbe, 1936

pripravlja Lojze Štefan