1. postna nedelja (XXXVIII, leto A, 26. 2. 2023)

Uvodnik

Besede "Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš", ki jih slišimo pri obredu pepeljenja na pepelnico, zvenijo grobo in trdo, kar velja tudi za postni čas, v katerega smo ravno vstopili. Pepel, s katerim nam je duhovnik naredil križ na čelo, predstavlja znamenje naše krhkosti in minljivosti, če pa nanj gledam z lučjo vere, je to lahko odlična priložnost, da se zazrem v svoje življenje in se znova ustavim pri pomembnih življenjskih vprašanjih: Kam hodim? Na čem temelji moje življenje? Kako živim odnose? Kaj omejuje mojo iskreno povezanost z Bogom? To so lahko samo nekatera od vprašanj, s katerimi se soočam ob pogledu na svojo notranjost. Iskanje odgovorov nanje ni lahko, saj je pri izboljševanju svojega življenja in odnosa z Bogom velikokrat nujno potrebno pustiti za seboj določene navade, razvade in odnose, ki me omejujejo pri svobodni hoji za Kristusom. Vendar pa so ravno te odpovedi in umiranja v postnem času tista, ki naredijo prostor novemu, svežemu. Postni čas je čas odpovedi in "žrtvic" ter pokore, a ne smemo pozabiti, da je to tudi čas priprave na Veliko noč, na praznik Kristusove zmage nad smrtjo. Namen vseh postnih zaobljub mora zato biti spreobrnjenje srca, odprtost za potrebe bližnjega in okrepitev povezanosti z Bogom. Ob tem bomo zagotovo deležni tudi skušnjav hudega duha, in to na enak način, kot jih je bil deležen Jezus v današnjem evangeliju. Naj nas ob tem vodi misel, da jih on je premagal in s tem tudi nam omogočil, da jih z vero in pogledom nanj zmoremo tudi mi.

Gregor Capuder

Obvestila

Danes, 26. februarja, obhajamo 1. postno nedeljo.

• Ob 15. uri bo molitev križevega pota pri ŽMB na Hribcah.

Jutri, v ponedeljek je ob 19h srečanje našega ŽPS. Vse člane prosim, da se udeležite sestanka na katerem bomo "začrtali" dogodke v župniji za naslednji mesec.

V soboto, 4. marca, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Limbarske Gore in Hrastnika.

Vabljeni k molitvi križevega pota ob petkih k sv. Mohorju in ob nedeljah na Hribce ob 15h.

V četrtek, 2. marca je ob 17h molitvena ura za nove duhovne poklice. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. 

Petek in sobota sta prva v mesecu zato bomo imeli litanije in blagoslov z Najsvetejšim.

Kako se je začela pobožnost prvega petka? Nekateri svetniki so sicer o Presvetem Jezusovem Srcu pisali že stoletja prej, leta 1673 pa je francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque videnje Jezusa, v katerem je Cerkev prosil, naj počasti njegovo Presveto Srce in se mu posveti. Jezus je vernike prav posebno prosil, naj devet mesecev zapored na prve petke prejemajo sveto obhajilo. Število devet je tradicionalno povezana z devetdnevnicami, korenine pa ima v devetih dneh, ki so jih apostoli pred binkoštmi preživeli v molitvi. Devetdnevnica zagotavlja dovolj časa za pripravo na praznik in notranjo prenovo. Kaj naj bi počeli na prve petke? Udeležili naj bi se svete maše in prejeli sveto obhajilo z namenom, da počastimo Presveto Jezusovo Srce. Če niste v stanju milosti in ne morete prejeti obhajila, morate najprej opraviti sveto spoved.

Kakšne obljube so povezane s to pobožnostjo? Jezus je rekel sv. Marjeti Alacoque: "Tistim, ki bodo devetkrat zaporedoma prejemali sveto obhajilo na prve petke, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti, moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče."

* * * * * * * * * * * * * *

Ali si želimo, da bi naši otroci pristno doživeli post kot vzpon proti veliki noči? Dober zgled je dosti boljši od dolge pridige. Toda previdno, da ne boste prevzeli vloge "zglednih" staršev: če preveč stremimo za tem, da bi bili dober zgled, bomo morda plačali previsoko ceno, če si bomo prizadevali prikriti svoje slabosti in neuspehe.

Naši otroci namreč ne potrebujejo staršev, ki so brez napak, temveč starše, ki se zavedajo, da so grešniki, vendar se vedno zanašajo na Božje usmiljenje. Starše, ki post doživljajo kot vzpon, vendar takšen, ki bolj spominja na dvigalo kot na stopnice. Sv. Terezija Deteta Jezusa je dejala: "Rada bi našla dvigalo, ki me bo poneslo k Jezusu, kajti premajhna sem, da bi se vzpenjala po strmih stopnicah popolnosti. Dvigalo, ki me mora ponesti do nebes, je tvoje naročje, ljubi Jezus! Zanj pa ne smem biti prevelika; ravno nasprotno, ostati moram majhna in se vedno bolj manjšati." Vir: Aleteia

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

1935 - SV. TROJICA pri Moravčah. Tukajšnja soseska žaluje; zakaj njen odlični rojak, senator dr. Valentin Rožič, je po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Rodil se je v znani hiši "pri Ostanku" v Viševku, dne 2. septembra 1878. Bil je torej v 57. letu svoje starosti. Pri krstu so mu namenili dati ime Egidij ali Tilen, ki se obhaja 1. septembra. Zapisan je bil pa vsled pomote za Valentina. Ostankov Tine je bil, kakor že toliko naših odličnih mož, iz kmečke hiše ter je bil doma pastirček do svojega 12. leta. Ljudskih šol razen v Moravčah takrat še ni bilo v župniji. Pouk za prvo spoved in sv. birmo je dobil pri g. dekanu Janezu Tomanu. Za prvo sv. obhajilo se je pa hodil učit h g. Tomažu Kajdižu. Pri pouku drugih potrebnih reči mu je pomagal učitelj na Vrhpolju Štefan Birk. Toda vedoželjni Tine se je že doma naučil brati. Iz želje, da bi postal samostanski brat, je prišel v mestno šolo v Kamnik. Tu je ministriral pri oo. frančiškanih pri večjih sv. mašah. Tudi pozneje kot profesor in še kot senator je radevolje klečal pri oltarju in stregel duhovniku pri službi božji. Gimnazijske nauke in maturo je napravil v Ljubljani 1901. Nadaljna pot visokošolskega učenja ga je vodila preko mariborskega semenišča v Gradec. Zlasti se je posvetil zemljepisju, iz katerega je tudi postal doktor l.1908. Leta 1920 je postal profesor na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. L. 1931 pa mu je bila dodeljena pokojnina.

Pri Sv. Trojici je ustanovil knjižnico. Njegov uspeh je bil tudi vodovod, jeseni 1934. Zato ni čuda, da se je ob pogrebu rajnkega solzilo marsikatero oko njegovih ožjih rojakov, katerim je bil pokojni Tine dober kot lastni oče. — Bog mu daj dobro na onem svetu!— Počivaj v miru, dragi Tine!

Naš list 1935, št. 3

pripravlja Leon Lavrič