Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 12. 02. 2023

6. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 12. 2. 2023)

Uvodnik


Potem ko smo poslušali blagre in premišljevali o tem, kako naj v tem svetu živimo kot luč, sol in mesto na gori, danes Jezus v nadaljevanju govora na gori pred nas postavlja na prvi pogled izjemno visoke zahteve: izpolnjevati moramo tudi vse najmanjše zapovedi, na druge se ne smemo spravljati niti z besedami, v odnosu do drugega spola se moramo nadzorovati že v mislih, odsekati si moramo ude, ki nas zavajajo v greh, ločitev je prepovedana, prav tako ne smemo prisegati. Kdo bi se utegnil vsega tega ustrašiti, a Jezus nima namena, da bi nas strašil in nam nalagal neznosna bremena. Predvsem nas vabi, da ljubezen do Boga in bližnjega živimo iskreno. Če so farizeji ljubezen do Boga in bližnjega merili z objektivnim izpolnjevanjem pravil, je za Jezusa edino merilo naše srce. Resnična ljubezen je iskrena, dobronamerna ter nas vodi v razdajanje za Boga in ljudi okrog nas. To je ta "večja pravičnost", ki jo Jezus zahteva: "Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo" (Mt 5,20).

A če smo pošteni, moramo priznati, da takšne ljubezni, te večje pravičnosti, ne zmoremo sami od sebe. Zato je prišel Jezus, pravi Bog in pravi človek, ki je edini vse to uresničil. Njegovo življenje je bilo nenehno izpolnjevanje Očetove volje ter razdajanje za druge. On je edini zares živel "večjo pravičnost". Zato je edini način, kako lahko mi pridemo k Očetu, v nebesa, ta, da postanemo deležni Jezusove pravičnosti. To se zgodi po veri in krstu, obnavlja pa v molitvi, še zlasti pa pri sveti maši.

Dober teden pred začetkom postnega časa zato razmislimo, kako želimo preživeti postni čas, da bomo v njem obnovili in okrepili svojo povezanost z Jezusom.

Blaž Zorko

 

Obvestila


Danes, 12. februarja, obhajamo 6. nedeljo med letom.

V tem tednu je zopet verouk po urniku.

V torek goduje sv. Valentin, zavetnik naše podružnične cerkve na Limbarski Gori. Sveta maša bo ob 17h pri sv. Valentinu. Naslednjo nedeljo pa bo sveta maša ob 10h pri kateri bomo imeli blagoslov zaročencev in molili za vse pare, ki se nameravajo v bližnji prihodnosti poročiti. Vabljeni torej vsi mladi, da tega priljubljenega svetnika prosite za srečen zakon in za blagoslov skupnega življenja.

V pripravi na praznik svete birme, ki bo v naši župniji 4. junija, smo povabili g. Robija Friškovca. Povabljeni vsi starši in botri v četrtek, 16. februarja, k sveti maši in k srečanju, ki bo ob 19h v župnijski cerkvi.

Na zadnjem srečanju našega ŽPS smo se dogovorili, da bomo imeli bedenje pred Najsvetejšim pri katerem bomo prosili za blagoslov in sadove postnega časa, ki se nam že hitro približuje. Vabljeni, da se z molitvijo pripravimo na postni čas. Bedenje bo v petek, 17. februarja po maši. V molitvi bomo po skupinah vztrajali do 22h.

V soboto, 18. februarja, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Straže.

V soboto, 18. 2., ob 16.00 bodo redne ministrantske vaje za vse ministrante.

Iz župnije Domžale so nam poslali tole vabilo: Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale vabi k vpisu v šolsko leto 2023/24. Vloge so dostopne na spletni strani, rok za oddajo vlog pa je 20. februar. Hvala in lep pozdrav. Živa Kološa, ravnateljica

Še nekaj številk o stanju duhovnikov in župnij v naši nadškofiji:

  • Od 25 do 35 let je starih 22 duhovnikov (8,5%),
  • Od 36 do 45 let je starih 30 duhovnikov (11,5%),
  • Od 46 do 55 let je starih 39 duhovnikov (15,0%),
  • Od 56 do 65 let je starih 51 duhovnikov (19,7%),
  • Od 66 do 75 let je starih 60 duhovnikov (23%),
  • Od 76 do 85 let je starih 46 duhovnikov (17,7%),
  • Več kot 85 let je starih 12 duhovnikov (4,6%).

Najstarejši duhovnik bo letos dopolnil 98 let, najmlajša dva pa 26 let. Največ duhovnikov (11) je starih 78 let. Nadškofija Ljubljana ima 221 teritorialnih župnij in 1 personalno (bolniška župnija), razdeljena je na 4 arhidiakonate in na 15 dekanij. Zasedenih je 157 teritorialnih župnij, 64 župnij je v soupravi. Dr. Brigita R. Perše, Pastoralna služba

* * * * * * * * * * * *

V župniji so dobili novega kateheta. Ob prvem spoznavnem sestanku ga župnik vpraša:"Ali ste poročeni?"
"Ne," odgovori ta, "ampak vseeno naredim vse, kar se mi reče." ☺

"Oj, Renata, tako te ljubim! Še zmeraj imam metuljčke v trebuhu."
"Kaj!? Ali nisi rekel, da si vegan?!" ☺

 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

13

PONEDELJEK

Jordan Saški, redovnik
Kristina Spoletska, vdova
Gilbert, škof

M 17.30 Rožni venec za družine
M 18.00 + Emilija in Ivan Smrkolj, obl.
+ Frančiška Merela, obl.
+ Fatur in Bratun

14

TOREK

Valentin, duhovnik, mučenec
Elevkadij, škof
Vincenc Vilar David, mučenec

Sv. V. 17.00 V čast sv. Valentinu in v zahvalo

15

SREDA

Klavdij, redovnik
Georgija (Jurka), devica
Sigelfrid, škof

M 8.00 Po namenu

16

ČETRTEK

Julijana, mučenka
Onezim, škof, mučenec
Jožef Allamano, duhovnik

M 18.00 + Višnja Žganec, 30. dan
+ Stanislav Rotar, obl.
M 19.00 Srečanje za starše birmancev

17

PETEK

Sedem ustan. reda servitov
Mesrob Armenski, cerkveni uč.
Silvin, škof

M 18.00 + Kos Jožefa, obl.
+ Maks Kozjek
+ Marija Mrčun; Cvelbovi (Mošenik)
M 18.30 - 22.00 molitev pred Najsvetejšim

18

SOBOTA

Frančišek Regis Clet, duhovnik
Janez Peter Neel, duhovnik
Janez iz Fiesole, redovnik

M 8.00 Čiščenje cerkve: Straža
M 16.00 MINISTRANTSKE VAJE
M 18.00 + Jožefa Jaksetič
+ Kristina Ravnikar (Flegarjeva)
+ Stupica (Pehkovi)

19

NEDELJA

7. nedelja med letom
Konrad iz Piacenze, spokornik
Alvarez, redovnik

M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 + Slavka Vesel
+ Ivan Peterka, obl.
+ Trznarjevi in Strnadovi
Sv. V. 10.00 + Franc Lipovec; + Gabor
+ Helena Luznar

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

 

Zadnja stran


IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1939 - Moravče. Ljudska hranilnica in posojilnica je v letu 1938 izplačala okrog 1.000.000 din hranilnih vlog. To je za našo dolino ogromen denar, človek dvomi, da bi bil ves ta denar po pameti dvignjen in mislimo, da je romal v razne banke v mesto, kar je največja nespamet. Denar je prav tako varen v domačih hranilnicah kakor v mestnih bankah, če ne še bolj. Dalje ljudi nič ne stane, ko ga rabijo, ker se ni treba nikamor peljati in nič potrošiti za pot, ko denar dvignejo v domači hranilnici. Dalje pomagajo, da dobijo ceneno posojilo domači ljudje, ki morajo sicer iskati posojilo v Ljubljani po veliko višjih obrestih. V mnogih primerih se morajo dolžniki zadovoljiti z vknjižbo na svoje posestvo, kar spet poveča stroške Vse to odpade, če dobijo pridni kmetje posojilo doma. Grdo je, da ljudje z dežele nosijo denar v mesto, kjer za njih dobiček gradijo nove velikanske palače, nastavljajo nove uradnike in tajnike, domače hranilnice pa se dostikrat bore za svoj obstanek. »Svoji k svojim!« velja tu še prav posebno. Če bi ljudje doma vlagali denar bi lahko domače posojilnice posojale denar občinam in zlasti kmetom, ki se morajo ponovno v stiski zatekati k raznim vaškim oderuhom in oderuškim  bankam, ki zaračunavajo po 10% od posojil. Zglede imamo ne daleč od tod. Zato je načelstvo Ljudske hranilnice in posojilnice sklenilo, da ne bo dalo nobenega posojila v vas iz katere so znosili ves denar v mesta. Sicer se je pa že zelo obrnilo na bolje in je že precejšen dotok novih vlog v hranilnico. Pamet mora nazadnje !e zmagati. Vse nove vloge so vsak čas izplačljive. Obrestujejo se pa prav tako dobro kot v mestu, namreč po 4 do 5% po dogovoru.

Domoljub 1939, št. 4.

pripravlja Lojze Štefan