5. nedelja med letom (XXXVIII, leto A, 5. 2. 2023)

Uvodnik

"Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih." (Mt 5, 16)

Ta odlomek nam je gotovo dobro poznan, saj pride večkrat na vrsto. Kako pa dovolimo, da nas nagovori in kako ga zaživimo v vsakdanjem življenju, je pa … za premisliti. Kolikokrat bi se najraje skrili, da ne bi bili vsem na očeh, da bi lahko tudi kaj manj primernega rekli ali naredili, pa nas ne bodo zaradi tega 'po zobeh vlačili'… Pa vendar nas Jezus spodbuja, naj se ne bojimo biti vsem na očeh, saj je On tista luč, ki sveti v nas in skozi nas ter nam daje moč in pogum, ko doživimo srečanje s temo in nasprotovanjem. Da to res drži, mora biti pa nujno izpoljen en pogoj, namreč, DA SMO POVEZANI Z NJIM. Ko prebiramo Sveto pismo, opis življenja svetinikov in verski tisk - Družino, Ognjišče, Božje okolje, Besedo med nami , predvsem pa, ko redno molimo in pristopamo k zakramentom – maši, spovedi … Jezusu dovolimo, da oblikuje naše misli in pogled na svet, in nas vodi – tudi naše besede in dejanja. Ko odkrivamo Jezusovo veličino in resnično ljubezen, nam o Njem ni težko pričevati.

Danes obhajamo god sv. Agate, device in mučenke, ki je na poseben način pričevala za Jezusa. Ravno mučenci so živi zgled poguma in moči ljubezni in vere, saj so zdržali vse muke in ostali zvesti Jezusu.

Prosimo za zaupno in močno povezanost z Jezusom, ne samo kakšno uro v tednu (npr. pri nedeljski maši) ampak vsak dan, tam kjer smo - delamo in živimo. On želi (tudi) preko nas, v ta svet danes, prinesti kakšen žarek Božje resnice in dobrote. Bodimo pogumni in veseli pričevalci njegovega evangelija.

Zalka

Obvestila

Danes, 5. februar, obhajamo 5. nedeljo med letom.

V tem tednu so počitnice in zato tudi verouka ne bo. Otroci in starši povabljeni, da pridete kdaj k sveti maši med tednom. Vsem pa seveda kateheti želimo lepe in prijetne počitnice.

Diakon Blaž Zorko je imel god v petek, na god sv. Blaža. Vsi mu voščimo in čestitamo in želimo veliko uspeha in blagoslova pri pripravi na duhovniško posvečenje.

V sredo, 8. februarja, je državni praznik Prešernov dan. Kot je v navadi v naši župniji imamo sveto mašo pri kateri se spomnimo vseh pokojnih, ki so v preteklosti s svojim ustvarjanjem bogatili kulturo v naši dolini. Hkrati se spomnimo in molimo tudi za vse, ki se danes trudijo, da nam polepšajo različne dogodke in prireditve

Med tednom so med mašo vedno ogrevane sprednje klopi. Ostale klopi ogrevamo samo, če je več ljudi tudi v sredini in zadaj. Povabljeni torej, da pridete v prve klopi.

V petek, 10. februarja, pridejo na duhovne vaje v Dom na Mohorju bodoči stalni diakoni, med katerimi je tudi naš Lojze Štefan. Želimo jim blagoslovljene dneve priprav na posvečenje, ki bo v mesecu juniju.

V soboto, 11. februarja, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Zaloga.

Danes teden, 12. februarja, pridejo k nam mladi, ki bodo v poletnih mesecih pomagali pri delu v ambulantah in bolnišnicah v Keniji. Vse stroške morajo kriti sami. Darove, ki jih zbirajo pa prav tako izročijo domačinom kamor so poslani. Kdor želi lahko daruje kakšen Euro in tako pomaga pri tem projektu. Po maši se boste lahko oglasili pri njihovi mizici pred cerkvijo in jih še kaj povprašali.

Hvala mladim, ki so poskrbeli in pospravili jaslice v cerkvi.

Papež Frančišek ob 31. svetovnem dnevu bolnikov: Bratje, sestre, nikoli nismo pripravljeni na bolezen. Pogosto tudi ne na sprejemanje starosti. Bojimo se ranljivosti, prežemajoča kultura trga pa nas sili, da jo zanikamo. Za krhkost ni prostora. In tako nas zlo, ko vdre in nas napade, omamljene pusti na tleh. Takrat se lahko zgodi, da nas drugi zapustijo, ali pa se nam zdi, da jih moramo zapustiti, da se v odnosu do njih ne bi počutili kot breme. Na ta način se začne osamljenost in nas zastrupi grenak občutek krivice, zaradi katerega se zdi, da so se zaprla tudi nebesa. Pravzaprav se naprezamo, da bi ostali v miru z Bogom, ko se uničuje naš odnos z drugimi in s seboj. Zato je tudi glede bolezni tako pomembno, da se vsa Cerkev meri po evangeljskem zgledu usmiljenega Samarijana, da bi postala veljavna »poljska bolnišnica«. Njeno poslanstvo se namreč, zlasti v zgodovinskih okoliščinah, ki jih doživljamo, izraža v izvajanju skrbi. Vsi smo krhki in ranljivi; vsi smo potrebni tiste sočutne pozornosti, ki se zna ustaviti, se približati, oskrbeti in olajšati. Stanje bolnih je torej klic, ki prekine brezbrižnost in zadrži korak tistega, ki napreduje, kot bi ne imel sester in bratov.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KAJ JE STALNI DIAKONAT?

Katoliška Cerkev latinskega obreda je po II. vatikanskem zboru (1962–1965) ponovno vzpostavila stalni diakonat kot trajno hierarhično stopnjo (C 29), medtem ko so ga vzhodne Cerkve skozi zgodovino ohranile od apostolskih časov. Diakonat se lahko podeljuje kot prva stopnja svetega reda (naslednji dve sta prezbiterat (mašništvo) in episkopat (škofovstvo)). V tem primeru diakoni po določenem obdobju prejmejo mašniški red. Stalni diakonat lahko prejmejo poročeni možje, ne za to, da bi postali mašniki, temveč za strežništvo pri bogoslužju, Božji besedi in dobrodelnosti, kar je za Cerkev obogatitev. Katekizem razločno opredeljuje hierarhično in pravno mesto diakonov: "Diakoni so posvečeni nositelji cerkvene službe za naloge služenja Cerkve; diakoni ne prejmejo službenega duhovništva, pač pa jim posvečenje podeli pomembne naloge pri službi Božje besede, bogoslužja, dušnopastirskega vodenja in del ljubezni do bližnjega – naloge, ki so jih dolžni spolnjevati pod pastoralno avtoriteto svojega škofa" (KKC 1596). Temeljno poslanstvo stalnih diakonov je, da v Cerkvi s svojim delom in življenjem nenehno oživljajo duha razpoložljivosti in služenja, ko so sodelavci zlasti v bogoslužju, oznanjevanju in karitativnem delu. Stalni diakonat je pravi duhovni poklic, ob katerem pa mora Cerkev presoditi namen, sposobnosti in možnosti zanj. Cerkev za to službo izbere tiste kandidate, v katerih prepozna apostolskega duha služenja. Za stalne diakone so primerni možje, ki so dobri možje in očetje, zdravo umerjeni v veri in življenjskih pogledih, odgovorni v službi in tudi sposobni za delo v skupnosti. Poleg teološke izobrazbe (Teološka fakulteta oz. Katehetsko pastoralna šola) se oblikujejo v štiriletnem programu duhovnega in pastoralnega oblikovanja, za kar skrbi posebna komisija za stalni diakonat. 

Življenje stalnega diakona je hoja za Jezusom Služabnikom v nenehnem prizadevanju za spreobrnjenje in zvestobo poklicanosti k služenju. Darovanje za druge je ena od bistvenih razsežnosti poslanstva stalnega diakona.

pripravlja Lojze Štefan