BOŽIČ (XXXVII, leto A, 25. 12. 2022)

Uvodnik

Nedvomno je tudi letošnji adventni čas skupaj z mesecem decembrom minil, kot bi mignil. V centru naše prestolnice je bilo ponovno po dveh letih vsak večer možno zaznati obiskovalce, ki so si prišli ogledat praznično okrašeno mesto, se družiti ob toplih napitkih in živi glasbi. Navzven je vladalo veselo in razposajeno vzdušje, katerega pa žal, resnici na ljubo, nimajo možnosti okušati vsi ljudje na svetu. Vojna v Ukrajini je le ena od velikih ran, ki so bile zadane letošnje leto, zagotovo nas čakajo izzivi tudi na drugih področjih naše družbe in življenja.

Časa preizkušenj pa nas nikakor ne sme biti strah. Podoben je tistemu, v katerega je vstopal tudi sam Jezus. Okoliščine njegovega rojstva so bile daleč od idealnih, pa vseeno – rodil se je v revnem hlevčku v Betlehemu, pa čeprav je bil Božji sin. Že s svojim rojstvom nam pokaže, da je zmožna Božja moč in veličina napraviti lepo še tako bedno situacijo v naših življenjih. Kot kristjani pa imamo to nalogo, da Bogu dovolimo vstopiti v naša življenja in mu pustiti delovati in preobražati naša srca za delanje dobrega. Le z delanjem dobrega, ki je ukoreninjeno v novorojenem Detetu, bo na svetu zavladal mir.

Vsem želim, da bi se v tem božičnem času pustili nagovoriti rojstvu Kristusa, Miru, ki gre preko decembrskega vrveža in pravi Luči, ki presvetli še tako močne praznične dekorativne lučke.

Gregor Capuder

Obvestila

Danes, 25. december, obhajamo BOŽIČ.

"…V imenu slovenskih škofov vsem duhovnikom, redovnicam in redovnikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim želim blagoslovljen božič. Naj nam praznovanje rojstva Božjega sina prinese miru, veselja in novega upanja." Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK

Vsem vam, spoštovani farani in vsem ljudem dobre volje v naši lepi moravški dolini voščim in želim prijetno praznovanje božičnih praznikov. Spomin na Jezusovo rojstvo je vedno znova tista novica in resnica, ki se dotakne našega življenja in nam odstira nesluteno skrivnost našega Boga, ki se je zavestno enkrat za vselej vpletel v ta naš svet in v naše življenje. Naj nas sredi vseh težav, konfliktov in bojazni pred prihodnostjo, razsvetli in nas pomiri z obljubo odrešenja, ki se že dogaja. Vesel in miren Božič vam želimo: bogoslovec Gregor Capuder, diakon Blaž Zorko, dr. Bogdan Dolenc, vrhpoljski župnik g. Ivan Povšnar in župnik Kancijan

Jutri, v ponedeljek, 26. decembra, je praznik sv. Štefana, zavetnika podružnične cerkve v Zg. Kosezah. Sveto mašo ob 10h bo daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki bo blagoslovil obnovljeno notranjost cerkve. Po maši bo še blagoslov konj pred cerkvijo. Lepo vabljeni!

KID Limbar vabi na 27. božični koncert Komornega zbora Limbar in Otroškega zbora Limbar, ki bo v ponedeljek, 26. 12., ob 16. uri v župnijski cerkvi v Moravčah. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nam bo spregovorila poslanka NSi v državnem zboru, gospa Iva Dimic. Lepo vabljeni!

V torek, 27. decembra, bodo koledniki začeli obiskovati vaše domove in hiše. Vsak dan bodo začeli s koledovanjem ob 8.30 do 13. ure in popoldne od 14. do 18. ure. Hkrati bodo koledovale tri skupine kolednikov.

• V torek, 27. decembra, bodo obiskali vasi in zaselke, ki spadajo pod podružnico sv. Andreja, sv. Miklavža in sv. Štefana (tudi Prikrnica in Gabrje).
• Sreda: sv. Mohor; Drtija; popoldne: Cesta na Grmače, C. heroja Vasje; sv. Valentin; popoldne tudi Straža in Zalog.
• Četrtek: Gorica, Češnjice, Rudnik; Moravče.

V sredo, 28. decembra, je praznik Nedolžnih otrok. Pri večerni maši bo blagoslov otrok. Vabljeni vsi veroučenci in tudi mlajši otroci.

V soboto, 31. decembra, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani naselij Imenje, Prikrnica in Vrhe.

V soboto, 31. decembra, je še zadnji dan tega koledarskega leta. Ta večer je tudi drugi sveti večer, ne pozabite na blagoslov vaših hiš, domov in gospodarskih poslopij. Vsem želim prijetno silvestrovanje in miren prehod v novo koledarsko leto!

S. Barbara Peterlin, ki deluje v Ukrajini prosi za finančno pomoč za ukrajinske ljudi v stiski. Od 27. 12. do 1.1., bo pri vhodu v cerkev nabiralnik, kamor lahko oddate svoj dar. Hvaležna bo vsakega evra.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1928  -  Rastline v božični legendi

Kakor so služile živali, vol, osel, ptice in druge našemu Gospodu, ko je hodil po zemlji, tako nam vedo pobožne legende povedati tudi o tej in oni rastlini, ki se je veselila rojstva Zveličarjevega in mu izkazovala svojo ljubezen in vdanost.

Star cerkveni pisatelj pripoveduje o breskvi, ki se je priklonila pred Jezuščkom, ko je Marija bežala z njim v Egipt. In sloveča jeriška roža je zrasla pod nogami svete Device. Ta roža, in naj je bila še tako dolgo suha, se osveži, če jo denemo v vodo. Po stari ljudski veri pa se razcvete jeriška roža vedno na božični večer.

Neki pesnik iz petega stoletja pripoveduje v svoji pesnitvi, da je bila vsa dežela okoli Betlehema ob rojstvu Zveličarjevem posuta s cvetlicami.

V poznem srednjem veku so našli sporočila o jablanah, ki so cvetele in rodile na sveti večer. Ta sporočila so spomin na rajsko jabolko Adamovo. Zato imajo ponekod še dandanes navado okrasiti božično drevo z jabolki.

Že davno, preden so poznali božično drevo, so kristjani krasili svoje domove ob božičnem času s cvetjem in zelenjem. Navada prižiganja svečk na božičnem drevescu je pa znana šele okoli sto let. Vendar se nam zdi, kakor da so svečke že od nekdaj pripadale k božičnemu drevescu. Ker one so prav za prav simbol milosti in blagosti Jezuščkove.

Frančišek Asiški, veliki svetnik, je bil žalosten, ker je svet omahoval v veri. Pa je v svojem pobožnem srcu sklenil postaviti simbol, ki bi podprl omahujoče duše. Tako je postavil na sveti večer v gozdu prve jaslice. Po vsej deželi so ljudje govorili o tem in od povsod prihajali gledat te jaslice, sveti Frančišek pa je romarjem pripovedoval o betlehemskem detetu.

Domovina, 1928, št. 51

pripravlja Leon Lavrič