3. adventna nedelja (XXXVII, leto A, 11. 12. 2022)

Uvodnik

Dogodki in odločitve, takšne in drugačne v našem osebnem življenju in tudi širše v naši družbi in v svetu, si sledijo zelo hitro. "Veseli december" je tudi v svojem polnem teku s takšnimi in drugačnimi ponudbami s katerimi želijo pritegniti našo pozornost in potrošnjo. Pa vendar sta v tem času v ospredju dva globalna dogodka, ki sta še vedno v ospredju svetovne javnosti. Vojna v Ukrajini se v teh dneh sicer nekoliko umirja zaradi zimskih razmer. A miru in premirja še ni videti. Različni interesi in tudi globalne posledice in razsežnosti te vojne še dodatno zaostrujejo trenutne razmere. Vojaki in civilisti na obeh straneh pa trpijo in umirajo. Sovraštvo, želja po dobičku, prikrivanje in na drugi strani molitev za mir, prizadevanje za mirno rešitev. Nihče pa ne ve kdaj bo razum in želja po miru prevladala nad zlom. Drugi globalni dogodek pa je svetovno prvenstvo v nogometu v puščavskem in vročem Katarju. Na nekem reklamnem panoju sem pred kratkim zagledal napis, ki oglašuje ta dogodek: čarobni svet iger. Za mnoge je to zares umik iz realnega sveta v neko čarobnost, ki zmore vsaj za nekaj časa preglasiti vse ostalo. Na nek način vsak človek potrebuje tak "odmik" od vsakdanjih skrbi, pa čeprav je to nogomet ali kakšna druga igra.

Tudi advent je "odmik". Vendar ne gre za beg iz tega sveta, tudi ne gre, da bi "nojevsko" tiščali glavo v pesek, da se ne bi zavedali sveta okrog sebe. Ne gre za beg v neko čarobnost, kjer bi vse težave in skrbi čudežno izginile ali se rešile same od sebe. Nasprotno. Advent potrebujemo zato, da bi potem v tem svetu še bolj polno in dejavno živeli in delovali. Da bi iz tega "odmika" potem spreminjali sebe in svet okoli nas. Kajti zavedamo se, da moč ne prihaja od nas samih, ampak od Njega , ki prihaja prav v ta nepopolni in krivični svet. Vendar Prihajajoči potrebuje tudi nas. Potrebuje naše roke, noge, ušesa, oči... da bi ga ponesli tudi drugim: vsem, ki obupujejo, vsem, ki so utrujeni, malodušni. In da bi lahko pričevali Zanj, Ga moramo prej čakati, hrepeneti po Njem. Najprej moramo sami doživeti veselje prihajajočega Božiča. Zato vstopimo v ta drugi del letošnjega adventa še bolj odločeni, da ga želimo pričakati z odprtimi srci.

župnik

Obvestila

Danes, 11. december, obhajamo 3. adventno nedeljo.

Danes je tretja adventna nedelja, ki nas vabi k veselju in k temu, da bi bili luč drug drugemu. Poiščimo načine kako bomo koga razveselili in ogreli z besedo topline. Iz adventnega Magnificata: "Bližina letošnjega božičnega praznika nam govori o bližanju Gospodovega končnega prihoda. In nas uči ustrezne drže pred njim. Jakob v svojem pismu svari pred godrnjanjem, ki mu sledi sodba. In kateri kraj je bolj zaznamovan z godrnjanjem kot čakalnica. Po nekem času čakanja nas začne motiti vse po vrsti, od stvari do ljudi. Nasprotno pa potrpežljivi ljudje ne najdejo razlogov za godrnjanje. Advent nas torej uči potrpežljivosti. Pomislimo na svoje zadnje godrnjanje in premislimo, ali bi se ga dalo naslednjič pretvoriti v potrpežljivost. Sodnik je namreč pred vrati."

V petek bomo vstopili v božično devetdnevnico, s katero se bomo pripravljali na praznik rojstva Božjega Sina. Tudi liturgija nas uvaja v skrivnost božičnega dogodka. Z molitvijo, pesmimi in premišljevanjem se želimo pridružiti vsem tistim, ki jim je takrat bilo dano, da so na svoje oči videli in doživeli učlovečenje: pastirji, trije modri, starček Simeon in prerokinja Ana…..
K devetdnevnici ste še posebej vabljeni prvoobhajanci in birmanci skupaj s starši. Zadnji dnevi adventa naj bodo vsem nam v blagoslov in spodbuda za sprejem luči, ki jo prinaša Novorojeni.

V soboto, 17. decembra, ob 8. uri ste na vrsti za čiščenje cerkve farani Gorice.

Danes teden je že četrta adventna nedelja, ki je hkrati spovedni dan pred prazniki. Med nami bosta že od zjutraj spovednika: p. Andrej in eden od bratov kapucinov. Popoldne ob 15h pa bo spoved za naše prvoobhajance. Spoved bo po razporedu, ki ste ga starši prejeli. Po končani spovedi bo še devetdnevnica ob 17.30h. Tudi starši prvoobhajancev ste vabljeni k spovedi. Lahko v naši župnijski cerkvi ali kje drugje. Dekanijski spovedni dan v domžalski župnijski cerkvi bo v petek, 23. decembra, od 7h do 19h.
Spoved je ena od najpomembnejših stvari v pripravi na Božič. Je zakrament ozdravljanja, ki nam želi posredovati milost božjega odpuščanja in ljubezni. Je neke vrste terapija,  ki nas osvobaja in "pomlaja" naše srce. Pomaga nam zaživeti v polnosti in veselju. Zato ne opuščajmo tega izvira duhovnega življenja.

V soboto, 17. decembra, bomo skavti ponovno prinesli Luč miru iz Betlehema v našo župnijo, letos pod geslom "Vstani in sveti". Luč bomo sprejeli pri sobotni in obeh nedeljskih svetih mašah, po sveti maši pa boste Luč lahko odnesli tudi v svoje domove. Stojnica s svečami bo na voljo tudi med tednom. Vaši skavti

* * * * * * * * * * * *

"Kakšen zbor imate v vaši župniji?" vpraša župnik organista v sosednji fari.
"Mešani zbor," se glasi odgovor.
"Ampak zadnjič sem videl na koru samo moške."
"Že, že, ampak je vseeno mešani zbor: samo polovica jih poje prav." :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1903 - Prešernov prijatelj umrl.

Umrl je v Moravčah obče spoštovani posestnik in bivši župan J. Cerar, vulgo Martinka v visoki starosti 93 let. Spomina vreden je pokojni, ker je bil oseben prijatelj našega Prešerna. Šolal se je nekaj malega v Ljubljani, in že takrat sta se spoznala s pesnikom, ki je bil še dijak. Pozneje ga je prišel enkrat v družbi "z enim drugim škricem" obiskat v Moravče. Ker je bil pokojni v mladih letih izvrsten pevec in si je še zdaj rad polglasno zažvižgal kako okroglo, jima je moral praviti pesmi, ki jih je znal, Prešeren in njegov tovariš pa sta jih pisala za njim. Potem so šli vsi skupaj v gostilno k "Farbarju" - te gostilne ni več - in tu je pesnik pošteno dal za pijačo. Prišlo je še nekaj drugih fantov in gospodarjev, in vsakdo je za kozarec dobre kapljice rad povedal kakšno "flavzarsko", ki sta jih hotela imeti prijazna gospoda iz Ljubljane. Tu mi prihaja na misel, kar preč. gosp. župnik Vrhovnik piše v ravnokar izišlem koledarju "Ciril - Metodove družbe" : 'Prešeren je bil dobro znan z Vodopivčevimi na Viru in je rad zahajal tjakaj v družbi s svojimi ljubljanskimi prijatelji' (str. 49). Kako umevno je torej, da je pesnik, ko je bil že na Viru, napravil enkrat izlet v dobri dve uri oddaljene Moravče ter obiskal prijatelja iz dijaških let! Cerar je zadnja leta zelo oglušeI, kar je naravno; saj je bil najstarejši mož v prostrani moravški župniji. Zato je bilo bolj težavno pomeniti se z njim. Dolgo vrsto let je bil cerkveni ključar in večkrat voljen za župana. Bil je poštenjak stare korenine, vse časti vreden mož. N. v m. p ! Kraščan.

Slovenec, 1903, št. 280 ( 3. december 1903)

pripravlja Leon Lavrič