Binkošti (XXXVII, leto C, 5. 6. 2022)

Uvodnik

V tem tednu smo končali in zaključili šmarnični mesec maj. Lepo se je bilo srečevati pri vaških kapelicah in začutiti utrip otroškega veselja in medsebojne povezanosti, ki nam dobro dene. Živahnost otrok seveda zahteva tudi omejitev in meje. Ampak ta živahnost in navzočnost naših najmlajših je tisto konkretno upanje naše prihodnosti. In ti naši najmlajši nas pogosto spravijo tudi v zadrego, ker so neutrudni raziskovalci in "neusmiljeno" postavljajo vprašanja. Vsekakor dobro za nas, da ne postanemo preveč "okosteneli" v svojem izražanju in doživljanju  vernosti.

Po dveh letih smo lahko končno brez omejitev obhajali tudi nekatera praznovanja in dogodke, ki so poživila in razgibala življenje našega župnijskega občestva: blagoslov stopinje sv. Martina na pročelju naše cerkve, veselili smo se praznika naših prvoobhajancev, se udeležili prošnjih dni s procesijami, obhajali Vnebohod.

Danes pa slovesno obhajamo praznik Binkošti, ki je zaključek in na nek način "razodetje" velikonočne skrivnosti. Dokaz Kristusovega vstajenja ni samo "čudno" prazen grob, tudi ne samo osupljiva prikazovanja presenečenim apostolom in drugim učencem. Božja obljuba je dokončno izpolnjena s prihodom ognjenih plamenov in mogočnega šumenja nad apostoli. Tolažnik, Sveti Duh je presenetil in presegel pričakovanja pričakujočih apostolov. Ne samo, da so vstopili v zgodbo odrešenja, postali so celo nosilci te nove dobe, ki je nastopila na binkoštni dan. In nenazadnje, tudi mi smo del te zgodbe, ki se nadaljuje tudi danes. Tudi mi smo lahko nosilci sprememb v tem svetu. Ampak seveda ne iz svoje moči, to lahko postanemo samo, če bomo tudi mi vedno znova odprti, hrepeneči in proseči za plamene in za darove Svetega Duha.

župnik

Obvestila

Danes, 5. junij obhajamo BINKOŠTI.

• Ob 10. in 16. uri bo sveta maša pri sv. Valentinu na Limbarski Gori.

Jutri, v ponedeljek, 6. junija, obhajamo binkoštni ponedeljek, ki je tudi liturgični praznik Marije Matere Cerkve. Dan po Binkoštih, ko so apostoli prejeli moč Svetega Duha in se je "rodila" Cerkev, pa samo dan kasneje obhajamo še Marijin praznik s katerim so že od samega začetka kristjani prepoznali Marijo kot varuhinjo vseh verujočih. Marija je bila vedno tista, ki je besede in dogodke premišljevala v svojem srcu ter molila, da bi prepoznavala kaj želi Bog. Tako se je skupaj z apostoli pripravljala na binkoštni dogodek in tako postala trdna opora apostolom. Tudi danes zato potrebujemo marijanske praznike, ne samo da bi se zavedali Njene materinske vloge ampak, da bi tudi mi hrepeneli po združitvi z Bogom. Ona nas prav gotovo spremlja in nam pomaga pri tem prizadevanju. Sveta maša bo pri svetem Valentinu ob 18h.

Ves teden bo v znamenju priprave na praznik svete birme prihodnjo nedeljo, ko bo 35 mladih prejelo potrditev in dar Svetega Duha. Vemo, da Duh veje kjer hoče. Zelo si želimo, da bi tudi birmanci bili deležni teh "plamenov", ki človeka navdušijo za življenje po veri. Naj bo naša molitev v tem tednu usmerjena na te mlade, da bodo začutili moč od zgoraj in se bodo pogumno podali na pot zrele in samostojne vere.

V sredo, 8. junija, ob 16h čiščenje cerkve in okolice, starši birmancev.

V pripravi na sveto birmo ima posebno mesto obisk birmovalca, g. dr. Antona Jamnika. Med nas bo prišel v četrtek, 9. junija, ob 18h. Na srečanje vabljeni birmanci in njihovi botri ter seveda starši. Med sveto mašo bo g. škof v spovednici. Povabili bomo še enega spovednika, da boste imeli starši in botri dovolj priložnosti za sveto spoved. Birmanci boste opravili spoved v času devetdnevnice.

Danes teden je tudi praznik Svete Trojice. V Svetem pismu Stare Zaveze je poudarjen Bog Stvarnik, ki je ustvaril živi in neživi svet. Posebna "krona" stvarstva je človek, ki je ustvarjen po Božji podobi. In ta skrivnostni Bog se počasi razodeva očakom (Abraham, Mojzes…) kot Bog, ki želi biti blizu človeku in ga voditi na pot prijateljstva z Njim. Hkrati preroki že napovedujejo prihod božjega odposlanca, maziljenca, ki bo prinesel nekaj novega. Izraelci koz izvoljeno ljudstvo velikokrat boleče spoznava in priznava, da vedno znova "zaidejo" proč od živega Boga. Z Jezusovim prihodom se začenja nekaj novega. Jezus, Božji Sin se poistoveti z grešniki in "pravičnimi" in dokazuje, da je prišel za vse ljudi, da bi nam prinesel odrešenje. Ves čas poudarja, da izvršuje voljo svojega Očeta v nebesih in napoveduje, da bo poslal Svetega Duha, Tolažnika ki bo vodil vse verujoče po poti odrešenja. Tako prav praznik Binkošti "zaokroža" nauk Svete Trojice. Bog v katerega verujemo je Troedin, en Bog v treh osebah. In to izpovedujemo (ko molimo vero) pri vsaki nedeljski in praznični sveti maši.

* * * * * * * * * * * * * * *

Mama miška gre na sprehod s svojim mladičkom. Nad njima se spreletava netopirček. Mali mišek pravi mami: "Mami, glej, angelček." :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1906 – Raznoterosti iz Moravč.

Letos je pri nas huda ura in strela že v spomladi hudo gospodarila. Malo dni je, da bi ne bilo naliva, grmenja in strele. Posebno goro sv. Valentina je naliv s točo že dvakrat hudo obiskal ter odplavil veliko rodovitne zemlje ter tako njive občutno oškodoval. V sredo 30. maja zvečer ob polu 8. uri napravilo se je zopet neurje okoli gore sv. Nikolaja nad Kresnicami. V Cerkev sv. Nikolaja je treščilo trikrat. Prvič v strelovod, kateremu je odbilo ost iz platine ter odvodilno kupreno vrv dvakrat pretrgalo. Nato je treščilo v zvonikovo streho, jo preklalo ter več tramovja in ves podstrešni zidec daleč okolu razmetalo. Nato je treščilo na drugem koncu cerkve v velika vrata, jih popolnoma razdrobilo in trske razmetalo, razdrobilo prag, poškodovalo betonirani tlak, odbilo nekaj omare na koru ter v njej shranjeno novo bandero zelo osmodilo, posebno zlato. Hudo je poškodovalo tudi streho in zidovje. Vsa škoda znaša z vožnjo in potrebnimi odri gotovo čez 600 kron. Velika sreča je, da se ni streha vnela, ker bi gašenje na visokem hribu bilo nemogoče. Bog nas varuj hude ure, toče in strele, ker polje in sadno drevje vse prav lep sad obeta.

Zidamo tudi novo kapelo žalostne Matere Božje na Hribcih, kar se je nameravalo že veliko let. Do binkošti postavljeno je bilo že postrešno ogrodje. S tem spolnila se je želja dobrim Moravčanom, zato pa tudi tako radi pomagajo z delom, vožnjo, kamnom, peskom, apnom, lesom in drugimi potrebščinami, kakor tudi z denarnimi potrebščinami. Zidana je kapela vsa samo z obrezanim kamnom in cementom, obokana bo z opeko, pokrita pa s skrilom. Imela bo tudi ličen zvonik in spredaj prostorno lopo.

Slovenec, 1906, št. 131 (sobota 9. junij), str. 6:

pripravlja Leon Lavrič