+ msgr. Franc Urbanija

26. oktobra leta 1938 – 7. aprila 2022

V četrtek 7. aprila 2022, v mestu Berazategui v Buenos Aires, nas je zapustil in odšel k Bogu po zasluženo plačilo č. g. Franc Urbanija. "Dobri oče, sprejmi Franceta med svoje. Zahvaljujemo se Ti za njegovo življenjsko pričevanje, pravi dar za našo škofijo" je dejal monsinjor Carlos José Tissera, škof iz Quilmesa, med pogrebno sv. mašo, ki jo je vodil naslednje jutro. Somaševal je tudi škof iz Avellanede-Lanús, monsinjor Marcelo Julián Margni ter sedanji župnik g. Guillermo Feldmann, župnik Marije Kraljice iz Slovenske vasi v Lanúsu g. Toni Burja, msgr. Mirko Grbec in še drugi duhovniki, ki so g. Franceta srčno cenili. Ostanke dragega župnika bodo v kratkem položili v kripto iste cerkve.

ŽIVLJENJE IN DELO

Č. g. Franc Urbanija se je rodil v Moravčah, občina Domžale, Slovenija, 26. oktobra leta 1938. V začetku maja 1945 je kot otrok skupaj z očetom Francem in materjo Marijo roj. Petek ter z bratom in tremi sestrami moral zapustiti dom, rodne Moravče in Slovenijo, da so si rešili življenje pred komunistično nevarnostjo. Skozi begunsko taborišče v Vetrinju je družina skupaj s tisoči beguncev bila tri leta in pol najprej v Lienzu in nato v Spittalu ob Dravi. Tam je začel obiskovati osnovno šolo in jo zaključil po prihodu v Argentino.

V tem družinskem, verskem in domoljubnem kontekstu je nastal njegov duhovniški poklic. V začetku leta 1952 je bil eden od devetih gojencev s katerimi je pok. škof dr. Gregorij Rožman ustanovil 'Škofov zavod' ali 'Rožmanov zavod' v Adrogueju. Dokončal je srednjo šolo na državni gimnaziji v Adrogueju (Almirante Brown). Bogoslovne študije je tudi opravil v Adrogueju v slovenskem semenišču. V duhovnika je bil posvečen 8. decembra 1964 in bil inkardiniran v ljubljansko nadškofijo (pozneje inkardiniran v škofijo Quilmes). Od leta 1964 do 1973 je bil prefekt v Rožnanovem zavodu. Nato je odšel v škofijo Avellaneda oziroma po ustanovitvi v škofijo Quilmes. Najprej je bil kaplan v župniji Sagrada Familia, Berazategui (1973-1976), nato župnik v Villa España (1976-1985), hkrati ga je monsinjor Jorge Novak, 25. marca 1980, imenoval za delegata v Centru za duhovniško formacijo "12 apostolov", ki je kasneje postal veliko škofijsko semenišče "María Reina de los Apóstoles", ki ga je vodil do konca leta 1984.

25. januarja 1985 je postal župnik Svete Družine v Berazateguiju in 6. avgusta istega leta generalni vikar škofije.

Med številnimi nalogami in odgovornostmi, ki jih je opravljal skozi vse življenje in službovanje, je bil večkrat član prezbiterijskega sveta, kolegija svetovalcev in škofijskega pastoralnega sveta.

V škofijski kuriji je deloval tudi kot moderator in kot dolgoletni vikar za gospodarske zadeve (z naslovom monsinjor).

Zares zelo priljubljen med farani, je uspešno deloval v tem delu Gospodovega vinograda do zadnjega. Veliko mu je pri tem pomagala duhovnost karizme gibanja Fokolarov, ki ga je ustanovila Chiara Lubich in ki je po njegovih besedah postal vir milosti za njegovo duhovniško službo.

Vsa leta bivanja in delovanja v Berazateguiju je zvesto skrbel v duhovnem pogledu za rojake v okraju tako, da je imel svete ure pred prvim petkom, bil vedno na razpolago za spoved, obiskoval bolnike. Rojake je spremljal v življenju, v bolezni in ob smrti.

Še v polnosti svojih moči mu je Bog dal doživeti leta 2014, zlati duhovniški jubilej, ki ga je z veseljem delil s svojimi farani v Berazategiju ter s slovenskimi rojaki v Buenos Airesu in ZDA (te zadnje je pogosto obiskoval in se med njimi počutil kot doma). Tudi v domačem okraju v Sloveniji v župniji Svetega Martina v Moravčah je daroval zahvalno sv. mašo ob priliki tako velikega jubileja.

6. aprila 2013 je postal pastoralni upravitelj župnije Nuestra Señora de Itatí v Villa Mitre v Berazateguiju, 8. marca 2018 pa je postal zaslužni župnik Sagrade Familije v Berazategui.

Umrl je v Berazateguiju, Bs. As., Argentina, 7. aprila 2022 v starosti 83 let.

+ + + + + + + + + + +

Bil je vse življenje popolnoma zvest duhovniškemu poklicu in v velikodušni ljubezni  predan skrbi za Božjo čast in zveličanje zaupanih mu vernikov. Naj mu Marija izprosi najlepšo srečo pri Bogu, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Spominjajmo se ga v molitvah in pri svetih mašah!