8. nedelja med letom (XXXVII, leto C, 27. 2. 2022)

Uvodnik

"Bog vas je namreč poklical k miru." (1 Kor 7,15)

V zadnjem času se vse bolj pogosto govori, kako je mir potreben in pomemben. Ob dogodkih, ki se dogajajo med Ukrajino in Rusijo, je govor o miru izjemnega pomena, tudi za naše življenje, čeprav se nam zdi, da se vojna pripravlja in se bo dogajala nekje daleč in s nas ne tiče. Vendar pa se toleriranje nasilja med ljudmi lahko hitro prenese iz mednarodnega področja v naše okolje, ali še slabše v domač okolje. Apostol Pavel nam pravi v pismu Korinčanom, da nas je Bog poklical k miru. Vsak izmed nas je poklican, da si prizadeva za mir, najprej za mir v sebi, nato za mir v družini, kraju ali župniji. Mir ni samo odsotnost vojne, ampak je pravi mir tisti, v katerem je možno sobivati z drugimi ljudmi, ki so drugačnega mnenja. Mir je tista vrednota, za katero si je potrebno prizadevati, ne z močjo, ampak z dialogom. Ne z obtoževanjem in zahtevanjem, ampak s spoštovanjem drugega. Ko dosežemo ta mir, takrat lahko zares spoznamo, da je mir sad Svetega Duha, saj On sam vodi in navdihuje naša prizadevanja za srečo, blagostanje. Kako to doseči? Namig za to lahko preberemo v današnji Božji besedi, ki ima močan poudarek na našem govorjenju. Modri Sirah nam govori o tem, kako besede razkrivajo človekovo razmišljanje. Podobno pravi tudi Jezus v evangeliju, ko govori o govorjenju človeka, ki razodeva človekovo notranjost, saj, kot pravi pregovor, česar je polno srce, to usta govore. Prizadevajmo si torej, da bi se vsak dan bolj zavedali, da nas je Bog poklical k miru. In Bog miru bo z nami! (Rim 15,33)

Janez Pavel Šuštar

Obvestila

Danes, 27. februarja, obhajamo 8. nedeljo med letom.

V tem tednu je zopet reden verouk.

V ponedeljek, 28. februarja, po sveti maši, od 18.30 do 22. ure bo molitev pred Najsvetejšim pri kateri bomo prosili za blagoslov postnega časa in mir v svetu. Lepo vabljeni k molitvi!

Z diakonom bova obiskovala bolne in starejše po domovih. V tem tednu sta prvi petek in prva sobota.

V sredo bomo vstopili v letošnji postni čas. Postni čas je eden najpomembnejših v celem liturgičnem letu. Priprava na Veliko noč je "prevetritev" našega življenja. Brez resne osebne priprave tudi praznovanje velikonočnih praznikov izgubi svoj namen in težo. Kristusovo Vstajenje je nekaj kar se izmika našemu razumevanju in izkustvu življenja. Zato je potrebna pot postnega časa, da postopno vstopamo v skrivnost Jezusovega trpljenja. Še zdaleč ne gre za neko poveličevanje trpljenja kot takega (mislim, da bi se ga Jezus izognil, če bi bila možna kakšna drugačna možnost za odrešenje), ampak gre za pot, ki vodi do končnega odrešenja in življenja v večnosti. V tej luči lahko zaslutimo, da tudi naše preizkušnje, težave, ovire, bolezni, slabosti… niso pretežke. "Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.." pravi na nekem mestu apostol Pavel. Naj bo letošnji post z naše strani velikodušna daritev in prizadevanje za dobre stvari. Nekaj predlogov:

• postni petki – ob 17h molitev križevega pota iz Podstrani k sv. Mohorju; nato sv. maša v cerkvi.
• postne nedelje – ob 15h molitev križevega pota pri ŽMB na Hribcah.
• Slovenska Karitas nas tudi letos vabi k postnim akcijam: 40 dni brez alkohola, dobrodelna akcija za pomoč v BIH, Srbiji in Albaniji; vabilo k poglobitvi postnega časa ob branju Svetega pisma,…

Vsak je povabljen k sodelovanju pri kakšnem od naštetih predlogov in tudi k temu, da si vsak po svoje oblikuje postni čas.

V soboto , 5. marca, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Hrastnika in Limbarske Gore.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti:

• Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
• Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi  zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
• Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta!

Dodatek: verjetno ni treba poudarjati, da potratno uživanje v morskih jedeh na postne petke ni skladno s spokornim vidikom zdržnosti. Naš post in zdržek nas spominjata žrtev Jezusovega življenja in sta načina, kako našo žrtev pridružiti njegovi.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Iz Brdskega okraja

Silni mraz, kteri je trajal že dva meseca, še zdaj ni prejenjal. V tem dolgem času so vode zelo usahnile ali spremenile se v led, tako, da je po nekaterih krajih hudo za vodo; mlinarji težko, nekteri pa še celo nič ne meljejo. Ljudje in živina veliko trpe od mraza, korenstvo in zelje po kleteh zmrzuje, z eno besedo vse, kar je zmrzlini podvrženo… Želeti pa bi bilo, da bi si tudi država blagovolila to k srcu vzeti, da bi pomagala in podpirala pri obnovi kmetiških stavb. Dobra in močna poslopja pomagajo k zložnosti pri vsakem delu, varno in čedno hranijo imetje, varujejo škode.

No, ker že o stavbah pišem, naj še omenim, da je ljubljansko kamniška železnica povzročila pri nas živahne pogovore, kako bi se zidala… in pri tacih pogovorih mi pride na misel novi predlog, da bi se zidala enaka železnica od Trzina proti Domžalam na Dob, Krtino, ob potoku Rača proti Moravčam in dalje ob vodi Drtišci memo Peč, Kanderša na Zagorje. Po tej dolini ni nobene lepe državne ceste, ampak le odročna in po starem kopitu čez mnogo klancev in kotel delana kantonska cesta, koja je grozno mučna za ljudi, živino in vozove. Vožnje gre pa po teh krajih veliko, pa bi je bilo še veliko in veliko več, ko bi bila železnica. Prvič se prevozi tukaj precej kmetijskih pridelkov, prešičev in lesa, drugič je miljone železniških voz kremenastega peska, kteri se vozi v steklarnice; tretjič v moravški dolini je na miljone vagonov kamna, s kterega podobarji podobe delajo, ker je tako mehek, da se da lože in lepše rezljati, kakor les…

Radoveden sem, kaj poreko k temu vsi tisti, kterim je mar za občni blagor domovine in države? J.R.

Slovenec, pred 142 leti, leta 1880

pripravlja Leon Lavrič