4. nedelja med letom (XXXVII, leto C, 30. 1. 2022)

Uvodnik

Počasi zaključujemo januarski mesec in pred nami je že svečnica, praznik Jezusovega darovanja v templju, ki je še "zadnji" odmev božičnega dogodka. Jezus je bil prinešen v tempelj po tedanjem judovskem običaju. In zopet se pokaže, da bo ta otrok kmalu postal za mnoge (za vse) neovrgljivo znamenje odrešenja in smisla vsega življenja in bivanja. Starček Simeon ga vzame v roke in zmoli čudovito hvalnico: "Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev.." (Lk 2, 29-30). Ta molitev starca je še eno pričevanje, ki tudi nam odpira (še en) zorni kot iz katerega lahko dojemamo Jezusa. Tudi mi naj bi ga prepoznali ne samo kot odrešenika vseh ljudi, ampak tudi mene osebno. Tudi jaz, vsak od nas se mora napotiti v tempelj, v svojo notranjost, v svoje srce. Tam ga bom zanesljivo srečal. Prej ali slej bo prišel in bo potrpežljivo čakal, če bom zamudil. Včasih se zgodi, da pozabim vstopiti v ta skrit tempelj ali kakor ga poimenuje naš znameniti pisatelj Cankar: v skrito kamrico mojega srca. Od tega srečanja je pravzaprav odvisno marsikaj: moj pogled na svet in na ljudi okoli mene, moji odnosi, od tam izvira moja vizija prihodnosti, tam se naučim pravega sočutja do ljudi, ki preživljajo stiske in trpljenje. Brez tega srečevanja in prijateljevanja z Njim ne morem prinašati luči, ne sebi, ne drugim. Zato naj bo obisk templja mojega srca in pogovor z Njim nekaj nepogrešljivega in nenadomestljivega. Tako kot je tipka enter - potrditev in vstop v računalniški program na mojem računalniku, tako naj bo molitev moj vsakdanji vstop v svetišče mojega srca.

župnik

Obvestila

Danes, 30. januarja, obhajamo 4. nedeljo med letom.

Hvala vsem, ki ste se v ponedeljek, 24. januarja udeležili "mini svetopisemskega maratona" v našem župnišču. Hvala Jožetu Kerinu za koordinacijo in izbiro besedil. In vsem še naprej spodbuda in vabilo k branju Svetega pisma.

Že nekaj časa je zopet težava s karanteno v šoli in pri verouku. Razumljivo je, da če so otroci doma zaradi karantene, tudi verouka za njih ni. Razen, če se katehet odloči za verouk preko spleta. Trenutno poteka verouk "v živo" v župnišču za 1.,2.,3. in 9. razred. Vsi ostali razredi imate verouk preko spleta: e-mail ali zoom; upamo, da bo to stanje prehodno in kratko. Vseeno vabim starše, da spodbudite vaše otroke, da naredijo naloge v delavnih zvezkih in če je le možno, da opravite večerno molitev skupaj. Naj  ne bodo sedanje trenutne razmere izgovor, da se ne da ničesar narediti. Vera ni "samo" učenje ampak predvsem življenje po evangeliju. Sedanje razmere so lahko izziv, kako lahko na drugačen način poživimo našo vero in odnos z Bogom. In hvala vsem katehetom, ki se po svojih najboljših močeh trudite, da tako ali drugače spremljate svoje veroučence.

Dan posvečenega življenja (svečnica) – "Praznik Jezusovega darovanja v templju je za vse, ki svoje življenje živimo v posebni posvečenosti Bogu, priložnost, da se srečamo v skupnem zahvaljevanju Bogu Očetu za dar izvolitve in posvetitve, v skupnem zahvaljevanju drug drugemu, da moremo svojo posvečenost živeti v skupnosti bratov in sester. Za škofe pa je še posebej priložnost, da se vsem posvečenim sestram in bratom zahvalimo za njihovo navzočnost, za pričevanje posvečenega življenja v krajevni Cerkvi in za vse delo, s katerim na različne načine kažejo Božjo bližino s človekom…." Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof

Na svečnico bosta sveti maši ob 8h in ob 18h. Pri obeh mašah bo blagoslov sveč, ki jih boste lahko kupili v cerkvi ali jih boste prinesli s seboj. Blagoslovljene sveče lahko prižgemo in ob njih molimo ob različnih priložnostih in dogodkih.

Petek in sobota sta prva v mesecu, zato bomo imeli litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Če kdo od starejših in bolnih želi maziljenje ali obhajilo naj to sporoči v župnišče. Zaradi trenutnih razmer ne bo rednega obiska po domovih.

Januarja 1972 je izšla prva številka Mavrice. Veseli smo, da nas Mavrica povezuje v veliko občestvo že 50 let in vsem nam pomaga pri verski vzgoji otrok. Želimo si, da ob Mavrici rastejo tudi naslednje generacije otrok. Kdor želi lahko prejme eno številko Mavrice, Mavrični zabavnik in frizbi zastonj. Zadaj vzemite prijavnico in jo izpolnite. Brez obveznosti.

Čestitamo Klari Uršič, zborovodkinji "Zmajčkov" ob 30. rojstnem dnevu! Klara želimo ti, da bi še naprej s takim veseljem in dobro voljo vodila mlade pevke. Res obogatite naše nedeljske in praznične maše. Zato HVALA in vse dobro za naprej!

Blaž Pirnat, ki je član nepogrešljivega "benda", ki spremlja Zmajčke, praznuje 18.-letnico življenja. Vse najboljše Blaž za polnoletnost! Želimo ti še veliko navdiha in ustvarjalnosti!

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

LETO 1907 - Katoliško izobraževalno društvo je imelo v zadnjem času krasna predavanja. Naš preljubljeni g. dekan so povedali mnogo zanimivega iz davnih časov naše fare. Slišali smo razne znamenitosti o starih gradovih, med katerimi je bil grad Rožek največji in najstareji. Tu so imeli luteranci svoje pokopališče. Zadnji lastnik rožeškega gradu je bil neki Galli, o katerem je zapisano, da je bil velik okrutnež. Živel je v grešni zvezi s svojo sestro. A njegova razuzdanost ni dolgo trajala; nekega dne se je ubil, jahaje na izprehod. Pozneje so kmetje grad podrli. To si ne moremo drugače misliti, kakor da se je zbrala velika množica razdraženih kmetov, ki so pobili in razgnali grajske prebivalce in grad zažgali. Razvaline stoje še danes. Ljudstvo pripoveduje o bogatih zakladih, ki se nahajajo skrili v zidovju. Seveda jih vzdigniti nobeden ne more, ker v zidovju baje "straši".

Iz razvalin rožeškega gradu so zidali pozneje grad v Moravčah in v Češnjicah. Znameniti gradovi so bili še: Grad Zalog, sedanja last državnega in deželnega poslanca gospoda Povšeta, potem grajščina Tustanj in Orlov grad na Koprivniku; dalje grad Belnek, kjer so živeli v petem in šestem stoletju luteranci, in nato grad "Limberg" na Limbarski gori. Zadnjega graščaka omenjenega gradu so ubili kmetje v Mekinjah… - Dalje je govornik navajal važne stvari iz farne kronike. Poslušalci so se čudili, ko so čuli g. predavatelja, kake pobožnosti so imeli naši predniki. Hodili so cele ure hoda v slovesnih procesijah, glasno moleč in pojoč svete pesmi. Še celo na svete Višarje so hodili s procesijami. Pač naši pradedje so bili verno in pobožno ljudstvo. Taka predavanja so ljudstvu silno koristna, zato kličemo gospodu dekanu: le še večkrat pridite v naše društvo! Potrebni smo poduka v gospodarskem, kakor v političnem oziru.

Domoljub, 24.1.1907

pripravlja Leon Lavrič