Jezusov krst (XXXVII, leto C, 9. 1. 2022)

Uvodnik

Jezusovo javno delovanje se začenja z njegovim krstom v Jordanu. Janez krščuje z vodo, a Večji bo krščeval s Svetim Duhom in ognjem. Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta, je pred vrati. Z ene strani je v krstu simbolika smrti potopitve, a tok reke, v kateri je Janez krščeval, je tudi simbol življenja, očiščenja umazanije greha in preteklosti, novega začetka, prerojenja. "Potopitev in dvig na površje sta podoba za sestop v grob in vstajenje" (Janez Zlatousti). Kristus je s svojo potopitvijo očistil vse vode krstnega prehoda ter s svojo smrtjo in vstajenjem prihodu iz vode dal novo perspektivo, novo življenje. Vse to se seveda dogaja v moči Svetega Duha, v skupnosti Svete Trojice. Zato smo krščeni v imenu + Očeta + in Sina+ in Svetega Duha. "Celotni pomen Jezusovega krsta je očiten šele na križu: krst je predujem smrti za grehe človeštva in glas ob krstu: "ta je moj ljubljeni Sin," vnaprej kaže na vstajenje." (Benedikt XVI). "S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja" (Rim 6, 4). Krst je prvi in najpomembnejši zakrament. Z njim se za otroka (katehumena) začenja novo življenje, saj postane božji otrok. Pri krstu se krščencu izbrišejo vsi grehi, vključno z izvirnim grehom, hkrati pa stopa na pot vere in odrešenja. Deležni smo Očetovega "veselja", deležni pa tudi trpljenja, ki nas prav tako more posvečevati ter voditi k bližnjemu in Bogu, če ga sprejemamo tako kot ga je "Jagnje božje", iz ljubezni do Očeta in do ljudi. S krstom postanemo tempelj Sv. Duha, ki z milostjo posvečuje zemeljsko življenje ter nam odpira vrata v večno. "Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan" (Mr 16,16). Po krstu smo postali popolnoma Kristusovi in res srečni smo lahko le, če se smo Njegovi, po njem upodobljeni.

Lojze

Obvestila

Danes, 9. januarja, obhajamo Jezusov krst.

Škofijski urad za laike vabi na sinodalno srečanje članov ŽPS in članov župnijskih skupin, ki bo v soboto 15. januarja ob 9h. Srečanje bo potekalo po Zoomu, od 9h do 12h. Na srečanju se bomo posvetili temi: Cerkev, odprt prostor, kjer se vsi počutimo doma in lahko sodelujemo. Obvezna je predhodna prijava udeležencev na e-naslov: urad za laike.lj@rkc.si (prijava naj vključuje naslednje podatke: ime in priimek, e-naslov, župnijo iz katere prihaja udeleženec). Srečanja naj se iz vsake župnije udeležijo župnik ter vsaj dva laika (število udeležencev ni omejeno, zato se srečanja lahko udeležijo člani ŽPS, voditelji župnijskih skupin oziroma vsi, ki so dejavni v župnijski pastorali ali jih zanima sinodalno dogajanje).  
Dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike

V soboto, 15. januarja, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Soteske in Podstrani.

V soboto, 15. januarja je za birmance ogled jaslic po ljubljanskih cerkvah. Zberemo se ob 8.45 uri pred župniščem. Prihod nazaj v Moravče bo predvidoma ob 14h.

Še nekaj iz statistike za leto 2021, ki je bilo drugačno zaradi koronavirusa. Pastoralno življenje se je prilagodilo razmeram. Kljub temu je za nami pravzaprav "rodovitno" leto.

• Krsti: vseh krščenih je bilo 48 otrok: 25 deklic in 23 dečkov. Do prvega leta starosti je bilo krščenih 38 otrok, 10 otrok je bilo starejših od enega leta. Najpogostejše ime pri deklicah: Mia 3x, Manca 2x, Neža 2x in Kaja 2x. Pri dečkih: Lenart 2x, Žan 2x in Marcel 2x.
• Poroke: Poročilo se je 13 parov, od tega je bil en par od drugod.
• Pogrebi: umrlo je 34 faranov. Od tega je bilo 17 žensk in 17 moških. Previdenih: to pomeni, da so pred smrtjo prejeli bolniško maziljenje, obhajilo, spoved – je bilo 18 oseb. Povprečna starost pri ženskah je bila 78,6 let in pri moških 71,5 let. Povprečna starost vseh umrlih je bila 75 let. Najstarejša umrla je bila stara 92 let, najmlajši umrli je bil star 30 let.
• Birmanci: zakrament svete birme je prejelo 31 birmancev
• Prvo obhajilo: k Prvemu svetemu obhajilu je pristopilo 38 otrok.

Kljub ukrepom zaradi koronavirusa smo lahko "izpeljali" birmo in Prvo obhajilo. Prav tako smo lahko "posamično" krščevali otroke. Po številkah sodeč je bilo leto kar dobro. Veseli smo, da število krščenih še vedno ostaja večje, kot je število umrlih. Kljub temu, da vsako leto nekaj otrok krstimo tudi od drugod. Prav tako je razveseljivo število porok. Med pari, ki se poročijo je že nekaj let približno tretjina parov, ki že imajo otroke in so že dalj časa skupaj. Razveseljivo je, da po nekaj letih vendarle s poroko potrdijo njihovo skupno ljubezen in odnos. Vsekakor si želimo, da bi bilo tudi to leto približno tako.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pripomogli k lepemu obhajanju prazničnih dni. Hvala vsem liturgičnim sodelavcem.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1907 - Fr. Edmund Vrhovec je preteklo nedeljo obhajal petdesetletnico vstopa v franciškanski red. Rojen 8. junija 1839 v Moravčah je pohajal ljudsko šolo v Kamniku, 27, januarja 1857 vstopil v red, se tukaj izobrazil v raznih jezikih in strokah, več let učiteljeval v Pazinu, potem pa v Novem mestu in Ljubljani služboval in se skazoval posebnega mojstra v vrtnarstvu. Čast vsakemu bratu, ki je petdeset let vestno izpolnjeval svojo dolžnost!

Slovenec, 1907, januar, št. 24

Leto 1912 - Kmetska zveza za dekanijo Moravče ima zaznamovati zopet nov uspeh. Dne 13. decembra 1911 je bila razpisana volitev za zdravstveni zastop, ki je bil nekako prirojena last liberalcev. In hitro so bila razposlana po uradnih slugah, vabila s kandidati vred iz notarjeve pisarne. Toda vse nič ne pomaga. Kmetska zveza je postavila svoje kandidate, ki so bili vsi z 21 glasovi izvoljeni, liberalci z Rahnetom in od njega priporočenim kandidatom Mazuranom pa so padli kot so dolgi in široki. Vse se krha, kajne, gospod notar? Vaša beseda nič več ne zaleže, konec je gospodarstva in liberalizma, čeprav se je agitiralo, da Moravčani hočejo vse v Moravče spraviti. Ljudje ne razumejo več lima. Za en poraz ste srečnejši. Tako mineva slava in sreča, ki je opoteča. - Deželni odbor pa je v zdravstveni zastop imenoval Jakoba Urbanija iz Gorice, ki je tudi navdušen pristaš S. L. S. - Vaški odbor moravški pa zasluži vse priznanje. Veliko je že storil posebno v lanskem letu. Napravil je prostor za živinski semenj z utico, ki je občudovanja vreden. Če bi ne vedeli, kaka beračija da vlada, bi morali iz tega spoznati, da so gotovo čisto na koncu. Morda pa le tako šparajo, ob svojem času pa bodo pokazali svojo prazno kaso.

Domoljub, 1912, št. 1

pripravlja Leon Lavrič