4. adventna nedelja (XXXVI, leto C, 19. 12. 2021)

Uvodnik

Rojstvo Jezusa Kristusa je že zelo blizu. Elizabeta, sama noseča, se je tako razveselila Marije, da je celo dete v njenem telesu poskočilo od veselja. Elizabeta je polna Svetega Duha na ves glas vzkliknila in rekla: "Blagoslovljena, ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!..."

To je tako iskreno, razumljivo in za nas tako znano in otipljivo veselje noseče žene, ki se sreča z nosečo sorodnico. Kdo se ne bi razveselil prihajajočega življenja? Samo v Svetem Duhu pa lahko Elizabeta govori o materi "mojega Gospoda". Ker je tudi sama doživljala čudež svoje nosečnosti v poznih letih, je toliko bolj  zaupala v božjo voljo.

Božič je tako postal najbolj priljubljen krščanski praznik. Z njim povezani običaji so nekaj najlepšega v naši veri in kulturi. Rojstvo otroka res ne more užaliti nikogar, ki ima rad življenje in praznovanje. Zato je povsem nesprejemljiv prvotni predlog evropske komisarke, pristojne za enakost, da bi morali v EU uporabljati "vključujoči jezik", kar pomeni, da bi namesto voščila za vesel Božič uporabili besedno zvezo veseli prazniki. S tem naj bi se pripadniki drugih ver in kultur počutili bolj vključene v našo družbo. Na pritisk javnosti, evropskih krščanskih demokratov in tudi Vatikana je Evropska komisija predlog umaknila. V nekih drugih časih je bil Božič prepovedan ali zamolčan. Danes bi ga rad nekdo izbrisal v imenu namišljene demokracije.

Božič, ki je eden izmed najlepših krščanskih praznikov in ga kot družinski praznik praznujejo tudi mnogi nekristjani, ne izključuje spoštovanja do tistih, ki te tradicije ne praznujejo. Kristjani po vsem svetu pa se z veseljem pripravljamo na rojstvo Deteta, našega Odrešenika.

Milka

Obvestila

Danes, 19. decembra, obhajamo 4. adventno nedeljo.

• Danes je naša župnija v znamenju zakramenta svete spovedi. Med nami sta p. Andrej Benda in g. Bogdan Dolenc. Popoldne bodo spoved opravili tudi naši prvoobhajanci. Vsem želim spoznanja, da potrebujemo ta zakrament ozdravljanja, ki nam pomaga doživeti Božje usmiljenje.
• Ob 17.30 bo božična devetdnevnica.
• Luč miru iz Betlehema bodo delili naši skavti.

V teh dneh še naprej vabljeni k božični devetdnevnici, ki nam govori o zakramentih. "Zakramenti so vidna znamenja nevidne resničnosti. Obred zakramenta lahko vidimo, naše vere pa ne, lahko pa jo čutimo, kajne. Pri zakramentih v našo dušo vstopi nekaj nevidnega. Lahko je to nekaj, kar nas ozdravi, nahrani dušo ali nam da moči in krepkosti Božje navzočnosti, da potlej delamo in živimo po Božji milosti." (Tadeja Roblek)

Prav zakramenti so pot, ki nas zanesljivo pelje v pravo smer in nas pripravlja tudi na skrivnost učlovečenja. Prav zato ker je Bog postal človek, zato tudi mi lahko preko zakramentov postajamo malo bolj božji. Vsekakor se to ne zgodi "čez noč", potrebnih je veliko korakov da nas On sam počasi spreminja. Božič so za nas tista vrata skozi katera vstopimo v domačnost z Njim. Zato so ti zadnji dnevi adventa lahko polni blagoslova in luči.

Z diakonom bova v tem tednu obiskovala starejše po domovih. Če ne bova uspela obiskati vseh, bova nadaljevala v tednu po Božiču.

V četrtek, 23. decembra, po devetdnevnici (ob 19h) bo vaja in srečanje za kolednike. Poleg birmancev (obvezno) so vabljeni veroučenci 7. in 8.razreda (kdor želi), da sodelujejo pri koledovanju. Torej se vidimo v četrtek. 

V petek zvečer, 24. decembra, že obhajamo prvi Sveti večer h kateremu spada: kropljenje domov z blagoslovljeno vodo, kajenje s kadilom in družinska molitev rožnega venca. Tako se krščanske družine veselijo in pripravijo na praznovanje rojstva Božjega Sina. Ob 18h se bomo zbrali k "otroški" polnočnici, ki je predvsem namenjena družinam z majhnimi otroki in tudi starejšim. Polnočnico nam bodo mladi pripravili "božičnico" ki je že uvod v praznovanje Božiča.
Na Božič bosta sveti maši ob 10h in ob 18h.

V nedeljo je praznik Svete Družine, spominjamo se sv. Štefana, prvega mučenca. Hkrati obhajamo tudi praznik Dan samostojnosti in enotnosti.
V župnijski cerkvi bosta sveti maši ob 7h in 10h, pri sv. Štefanu v Zg. Kosezah ob 10h. Po maši v Zg. Kosezah letos blagoslov konj odpade.

KID Limbar vabi na 26. božični koncert Komornega zbora Limbar, ki bo v nedeljo, 26. 12., ob 16. uri v župnijski cerkvi v Moravčah. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nam bo spregovoril minister Janez Cigler Kralj. Pred vstopom na koncert bomo preverjali izpolnjevanje pogojev PCT. Lepo vabljeni!

V pisarni lahko dobite voščilnice za praznike, Mohorjeve knjige, marijanske koledarje, Družinsko pratiko, kadilo, oglje ...

Z rednim veroukom zopet pričnemo v ponedeljek, 10. januarja.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1903 – Ustanovitev izobraževalnega društva

Konec preteklega meseca, v nedeljo popoldne po božji službi je bil pri nas ustanovni zbor "Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva". Zbora se je udeležilo do 200 mož in mladenčev iz vseh delov obširne župnije. Kot ustanovitelj društva razložil je g. dekan Janez Bizjan pomen izobraževalnega društva, zakaj se imenuje katoliško in slovensko ter njega potrebo dandanes in prebral ter razložil potrjena pravila. Pri vpisovanju udov pristopilo je takoj 49 mož in 56 mladenčev; tako ima društvo že takoj pri ustanovitvi 105 udov, kar priča o katoliški in slovenski zavesti Moravčanov. Po volitvi udov v odbor se je isti precej takole sestavil: Predsednik: Detela Ignac, posestnik in gostilničar v Moravčah 19; namestnik: Bergant Janez, posestnik in gostilničar v Krascah 4; tajnik: Klopčič Ignac, župan in posestnik v Moravčah 15, in Klopčič Martin, posestnikov sin na Vrhpolju 1; blagajnika: Tič Franc, posestnik v Serjučah 29, in Poznič Jožef, posestnikov sin na Gradišču 16; knjižničar: Škerjanec Martin, kaplan v Moravčah; odborniki: Barlič Franc, župan in posestnik na Hudeji 34, Ravnikar Jakob, posestnik na Dobravi 36 in Korošec Janez, posestnik v Njegastru 16. K sklepu je g. kaplan Škerjanec M. navduševal ude h katoliški in narodni zavesti ter razvil delovanje v društvu. Društvo, ki začne z večjim številom časnikov delovati posebno z novim letom, ima lepo dvorano v kaplaniji, si je nabavilo že več knjig za knjižnico in bo imelo z novim letom do 12 časopisov za ude na razpolago, nekatere v več iztisih. Tudi pristopi precej k "Zvezi". Če bi hotel kateri rojenih Moravčanov ali pa bivših duhovnih pastirjev za društvo darovati kaj knjig, ki morebiti leže doma brez koristi, sprejmejo se prav hvaležno. Novo društvo pa naj raste, cvete in obrodi obilno sadu!

Slovenec, 1903, št. 277, str. 3

pripravlja Leon Lavrič