27. nedelja med letom (XXXVI, leto B, 3. 10. 2021)

Uvodnik

Danes v naši župniji obhajamo nedeljo starejših, bolnih in invalidnih župljanov. Praznovanje naj bo priložnost, da namenimo več pozornosti  vernikom, ki morda fizično ne zmorejo biti vključeni v župnijsko življenje, so pa močna duhovna in molitvena opora naše župnije.

Pandemija koronavirusa je surovo razgalila naš odnos do soljudi – pozitiven in negativen. Obdobje zaprtja države je v marsikateri družini povzročilo dodatna trenja in napetosti, a hkrati tudi večjo povezanosti in skupno preživljanje časa.

Prav tako smo kot  družba dobili jasen vpogled v naš odnos do starejših in bolnih - veličina civilizacije se kaže v odnosu do najšibkejših. Do prihoda cepiva je bila poglavitna skrb namenjena  starejšim in bolnim. S strahom smo poslušali o vnosih virusa v domove za starejše občane ter o borbi zaposlenih in prostovoljcev, da bi ohranili življenja in omejili okužbe. (Končno) se je začelo govoriti o osamljenosti starejših, o njihovi finančni preskrbljenosti, o medgeneracijskem sodelovanju … A hkrati smo še vedno lahko priča grozljivi brezbrižnosti  in skrbi le za lastno dobro. Spomnim se mladih, ki so kljub strogim ukrepom prirejali množične zabave, saj oni niso ranljiva skupina.

V takšnih primerih dobimo kot družba pošteno klofuto, ki od nas zahteva konkreten razmislek kdo smo in kam gremo. Si res želimo potomcev, ki bodo gledali le nase in delali v svojo korist? Ki ne bodo poznali besede solidarnost, strpnost, prostovoljno delo, požrtvovalnost?

Ravno zato vas tako krvavo potrebujemo, dragi starejši in bolni! Da ste naš moralni kompas, da nas opominjate, ko gremo po napačni poti. In da nam vlivate zaupanje v boljši jutri. Vi, ki ste prestali tri totalitarne sisteme, ki ste v vojni in po njej izgubili svoje drage, ki ste iz porušene Evrope zgradili novo, ki ste šli čez mnoge grenke osebne zgodbe, ki ste očetje in matere našega naroda - vi veste, kaj zmore človek. (Tudi) zaradi vas imamo upanje. Hvala vam, ker ste.

Katarina

Obvestila

Danes, 3. oktobra, obhajamo 27. nedeljo med letom.

• Pri sveti maši ob 10. uri se bomo še posebej spomnili bolnih in starejših faranov naše župnije. Med sveto mašo bo možnost za prejem bolnišničnega maziljenja.
• Ob 14. uri bomo pri ŽMB na Hribcah molili rožni venec. Molili bomo pred izpostavljenim Najsvetejšim z namenom "Za življenje".

Danes se začenja 30. teden za življenje. Geslo se glasi: "Z veseljem do življenja skrbimo drug za drugega." S tem geslom želimo znotraj mednarodnega Leta družine izpostaviti "kulturo skrbi za drugega", o kateri govori apostolska spodbuda Radost ljubezni (321). Kultura skrbi za drugega je gotovo najprej značilna za ožjo družino, kjer starši skrbijo za otroke in zakonci drug za drugega, obenem pa je kultura skrbi za drugega širša, odpira se navzven, gre preko generacij, razteza se v širšo družbo. Na spletni strani https://gibanjezazivljenje.si/ bodo objavljena razmišljanja in videoposnetki. Naj bo Teden za življenje za spodbudo, za več življenja med nami. (s. Mirjam Cvelbar, SL, predsednica)

V tem tednu bova z diakonom obiskovala bolne in starejše po domovih.

V soboto, 9. oktobra, ob 8. uri, ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Katarije, Dešna, Hriba in Prekra.

Začeli smo rožnovenski mesec, ki nas vabi k skupni molitvi rožnega venca. Birmanci ste vabljeni, da boste po skupinah ob torkih (18.30) prihajali k molitvi. Ob četrtkih bodo pol ure pred sveto mašo, pred Najsvetejšim, molitev vodili člani ŽPS. Ob nedeljah popoldne ob 15. uri lepo vabljeni na Hribce, k Žalostni Materi Božji, kjer bomo molili rožni venec po namenih. Naj nam ne bo žal časa in truda, ki ga bomo v tem mesecu vložili v to molitev.

Hvala vsem, ki ste oddali glasovnice za sestavo novega ŽPS – ja. V prihodnjih dneh bomo pregledali in sestavili novi ŽPS, ki se nam bo predstavil v nedeljo Kristusa Dobrega pastirja.

Hvala vsem možem in fantom za spravilo drv za naše župnišče.

Na tekmovanju v ministrantskem kvizu so se naši zelo dobro "odrezali". Matija, Tadej in David bodo zastopali našo dekanijo na škofijskem kvizu. Čestitamo!

Danes teden, v nedeljo, 10. oktobra, bomo obhajali žegnanjsko nedeljo v župnijski cerkvi. Na mestu sedanje župnijske cerkve je bilo postavljenih, pozidanih in obnovljenih več cerkva. Prva, verjetno lesena je bila postavljena še preden so Moravče postale župnija. Pred drugo svetovno vojno so hoteli Moravčani in zgraditi novo, vendar je prišla vojna in so se stvari drugače obrnile. Po vojni so obnovili sedanjo cerkev potem še leta 1965. (Moravška dolina, str. 236/37). Zadnja "predelava" je bila izvedena v začetku devetdesetih let (pred približno 25. leti). To je nekaj kratkih utrinkov iz bogate zgodovine tega našega lepega svetišča na katerega smo lahko ponosni. Mogočna župnijska cerkev sv. Martina, ki daje svojevrsten pečat naši celotni moravški dolini, je bila pred nekaj leti umeščena tudi v Kulturno evropsko pot – Pot svetega Martina, ki poteka iz Szombathely (Madžarska) do Toursa v Franciji.
Pri vseh mašah (sobotni večerni in obeh nedeljskih) bo ofer, darovanje za vzdrževanje cerkve.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1906 - Vegova slavnost v Moravčah.

Po slavnostnem govoru je padla zavesa - slovenska trobojnica in Vega se je pokazal na spomeniku. Kip napravi najboljši vtis in je res pravi izraz tako velikega genija, kakor je bil Vega.    

Ko je padla zavesa, je zaigrala vojaška godba Vegovo koračnico. Nato je nastopil g. polkovnik Rupreht in je v imenu vojaštva govoril v nemškem jeziku. Njegov govor je v slovenščini ponovil g. nadporočnik Rausch. Po govorih gospoda podpolkovnika in g. nadporočnika je zaigrala godba vojaško himno. Nato je nastopil gosp. polkovnik pl. Lukanc, ki se je zahvalil tukajšnjemu odboru, ki se je tako živo poprijel te misli, da vidimo danes že sad njegovega delovanja: spomenik pred seboj odkrit.

Slednjič stopi na govorniški oder vlč. g. dekan Bizjan kot predsednik krajevnega odbora za Vegov spomenik v Moravčah. Gospod dekan se zahvali vsem sotrudnikom, ki so kaj žrtvovali za Vegov spomenik in tako pripomogli, da se je v tako kratkem času postavil spomenik možu, ki je daleč po svetu proslavil naš rod. Nato izroči gospod dekan spomenik v varstvo občine gospodu županu.

Kljub slabemu, deževnemu vremenu se je zbralo okrog 5000 tisoč ljudi, in ni nas motil rosni dež, ki je pa med slavnostjo prenehal. Ljudstvo je bilo silno navdušeno in ni se načudilo slavni vojaški godbi, ki je tako neutrudljivo in izborno igrala najlepše komade.

Domoljub, 1906, št. 38

Spomenik je veljal čez 5250 kron. Največje zasluge pri tem ima g. stotnik Fridolin Kavčič na Dunaju. V lokalnem odboru so bili; Janez Bizjan - dekan, Janko Toman - nadučitelj, Martin Škerjanc - kaplan, (blagajnik), Anton Učakar – tajnik. Popravil se je tudi Vegov dom v Zagorici z 1250 kronami. Vsi dopisi in računi se hranijo v Vegovem arhivu.

Iz župnijske kronike

Leon Lavrič