Marijino vnebovzetje (XXXVI, leto B, 15. 8. 2021)

Uvodnik

Danes obhajamo slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, ki je najpomembnejši Marijin praznik v cerkvenem liturgičnem letu. Verujemo, da je bila Marija na koncu svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebesa, torej v slavo večnega življenja, v polno in popolno občestvo z Bogom. Po zaslugi svojega Sina, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem na veliko noč premagal smrt, je tudi Marija, njegova mati, bila deležna enake milosti, tako da z Njim slavi zmago v nebesih v vsej polnosti svojega bitja, z dušo in telesom. Poleg tega pa je Marija, Jezusova Mati, podoba vse Cerkve, ki mora imeti svoj cilj in izpolnitev v prihodnjem veku tu na zemlji pa je postavljena kot znamenje upanja in tolažbe za potujoče Božje ljudstvo, ki pričakuje Kristusa, Odrešenika vseh in Zmagovalca nad smrtjo.

V teh dneh smo lahko spremljali naše vrle atlete, ki so se udeležili Olimpijskih iger na Japonskem. Kakor so oni preko veliko naporov in odpovedi, pa tudi s pomočjo ekipnega duha in s podporo navijačev, dosegli odlične rezultate in celo zlate medalje, tako se moramo tudi kristjani v življenju prizadevati, da bi dosegli nagrado in neminljiv venec zmage večnega življenja (prim. 1 Kor 9,24-25).

Franc Sodja, duhovnik in pisatelj, je ob današnjem prazniku  zapisal:  "Današnji  praznik  je  praznik tolažbe in poguma. Marija je do zmagoslavja  šla  prek Kalvarije.  Tudi  mi  moramo imeti pogum živeti, pa tudi pogum umreti ... Če sem Marijin otrok, potem moram biti najsrečnejši človek na svetu, ker stopam naproti cilju, ki ga je Marija že dosegla. Na pragu večnosti me čaka moja Mati Marija." Lep praznik vsem!

Vito

Obvestila

Danes, 15. avgusta, obhajamo MARIJINO VNEBOVZETJE - Veliki šmaren.

• Ob 10. uri bo slovesna sveta maša pri ŽMB na Hribcah, kamor bomo poromali iz župnijske cerkve ob 9.30 uri.
• Ob 7. in 19. uri bo sveta maša v župnijski cerkvi.

Ta teden bo v znamenju letošnjega oratorija. Veseli smo, da se bodo otroci z njihovimi animatorji lahko srečevali vsak dan in skupaj preživeli dneve polne doživetij skupne igre, petja in molitve. Vsako leto mladi na oratoriju spoznajo kakšnega svetnika ali pomemben lik iz Svetega pisma. Letos so snovalci izbrali "svežega" in mladega svetnika, ki je otrokom lahko zelo blizu. Carlo Acutis se je rodil leta 1991 v Londonu, kjer so delali njegovi starši, potem pa se je družina vrnila v Italijo. Umrl je že pri 15 letih zaradi levkemije. Živel je kot vsi mladi našega časa, rad je imel nogomet, bil pa je velik računalniški navdušenec. Že zelo mlad je rad programiral in tehnološko znanje uporabljal za širjenje lepega sporočila naše vere. Carla je popolnoma prevzela ljubezen do Boga in do svete evharistije. Starši niso bili verni, kasneje pa jih je navdušil in tudi ostale sorodnike, da so vsak dan obiskovali sveto mašo. V kratkem ga bo papež Frančišek razglasil za blaženega.

Zgodba o tem mladem svetniku bo rdeča nit oratorijskega tedna. Vsak dan se bo dan začel z dvigom oratorijske zastave in s petjem oratorijske himne (mimogrede, letošnjo oratorijsko himno, ki jo bodo prepevali mladi širom po Slovenji, je skomponiral naš Blaž Pirnat, tekst je napisala Klara Uršič.) Vsak dan bomo imeli skupno kosilo v šotoru pri cerkvi. Oratorijski dan se bo zaključil ob 16. uri. V soboto, 21. avgusta, bo sklepna sveta maša ob 17. uri, h kateri lepo vabljeni tudi starši.

V soboto, 21. avgusta, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Selc.

Danes teden pa bomo imeli žegnanjsko nedeljo pri sv. Mohorju in Fortunatu. Veseli smo, da bomo lahko obhajali tudi blagoslov obnovitvenih del, ki so trajala dobro leto in pol. Med nas bo prišel g. nadškof, msgr. Stanislav Zore, ki bo ob 15. uri daroval sveto mašo, med katero bo blagoslovil zunanjost in notranjost te lepe podružnične cerkve. Nekatera dela bomo dokončali v jesenskem času. Vsi farani te podružnice in seveda tudi vsi ostali lepo vabljeni na to slovesnost. Pri tem dogodku bo sodelovala tudi moravška pihalna godba, ki nam vedno polepša in popestri tudi vstajenjsko procesijo na belo nedeljo. Že ob tej priložnosti pa se iskreno zahvaljujem domačinom, vsem izvajalcem in pomočnikom, da je to obsežno delo skoraj v celoti opravljeno. Prepričan sem, da se bomo tudi v prihodnje radi zbirali k molitvi in ostalim dogodkom v tej starodavni cerkvi, katere korenine in začetki segajo v 15. stoletje.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1882 – Zlata maša v Moravčah 1882.

Že 4. in 5. avgusta so bile Moravče v praznični opravi; postavljali so se slavoloki, mlaji, izobešale zastave, priravnavali lepi in pomenjivi napisi po mnogih hišah in poslopjih, in bilo je vse živo in veselo v pripravljanji na slovesnost. Pred cerkvijo in po lepem prostoru naokrog je stalo 20 zalih mlajev, manjši pa so bili pred vsako hišo, kaki 4 do 10. Tudi zunaj moravške vasi po soseskah so stali zali mlaji, po hribih moravških pa so zvečer goreli veseli kresi, med drugimi dva na Limbarski gori. Z vsacega obeh zvonikov se je vila 12 metrov dolga zastava, in enako so se mnoge hiše ponašale z zastavami. Mogočno streljanje se je razlegalo ne le v Moravčah, tudi z več druzih krajev se je razlegal vesel strel iz možnarjev, in to celi večer. Naj postavimo tukaj tudi nektere napise.

• Pred cerkvijo: Z vami vedno Bog ostani in Vas zdrave še ohrani, kar nevredni pros'mo mi, spros' naj Mati milosti!
• Pred farovžem: Serčno pozdravljeni, ljubljeni oče!
• Pred kaplanijo: Zlatomašniku srečna leta!
• Pri Štorenku: Tebi slava prečastljivi gospod zlatomašnik, častni kanonik! Živio! Živio!
• Pri Benefiški, nad vrati: Prečastiti dušni naš pastir! Dan Vam zlat je, dan je svet: Bog daj časne, večne sreče vir, Bog Vas živi mnogo let!
• Pri Balju: Živim služi v blagor naj, Dušam ranjcim v sveti raj. Lepa ta Slovesnost naša, Tomanova zlata maša.
• Od g. Pleško-ta pri Benefiški: Bog ohrani mnoga leta Vsem preljubega očeta, Častitega Zlatomašnika!

In še več enacih, n. pr. pri Klopčarji, Stajgmanu, Jurku. Zvečer v soboto je bilo vse razsvetljeno. Bile so razsvetljene vse hiše; posebno so se odlikovale: hiša g.Miklavca, kaplanija in hiša Marije Gradove, pri kteri sta stala dva velika mlaja s pomenljivimi napisi.

(se nadaljuje)

Leon Lavrič