6. velikonočna nedelja (XXXVI, leto B, 9. 5. 2021)

Uvodnik

Majniški mesec je vsako leto zelo intenziven in natrpan z mnogimi dejavnostmi na vseh področjih našega življenja. Vse se dogaja še hitreje kot običajno: delo na poljih, travnikih, vrtovih...učenje in študij... in tudi pastoralno in veroučno leto v župniji. Ta je v mesecu maju vedno osredotočena na pripravo za prejem Prvega svetega obhajila in birme. Letos je ta priprava sicer zelo omejena, marsičesa ne bomo mogli izpeljati (duhovne vaje, kateheza in verouk v živo...). In vendar, kljub vsemu temu upamo, da bodo naši mladi deležni milostne moči in darov Svetega Duha, ki nam pritekajo prav po zakramentih. Vemo, da koronavirus ne more uničiti naše vere in tudi ne zaupanja v Gospoda. So pa zato drugi "virusi", ki vse to ogrožajo: napuh, lenoba, lakomnost, ljubosumnost...zaverovanost v svoj prav....strahovi...jeza...

Ampak tudi za te viruse poznamo "cepiva in zdravila": molitev, sveta evharistija, spoved... Če le ne pozabimo na to Božjo medicino, potem ostajamo kolikor toliko duhovno zdravi in odporni.

Tudi šmarnična pobožnost nam daje svežino in nam pomaga preraščati togost naše vere. Marija nam pomaga ohranjati "občutljivost" našega srca za Božje stvari. In ona ima vedno sočutje in usmiljenje z nami vsemi. Kadar mi kdo, ki veliko in redno moli: veste včasih pa tudi pridejo dvomi.....Takrat se vedno zamislim: kaj pa se zgodi šele pri tistih, ki skoraj nikoli ne molijo? Zato vsako leto potrebujemo mesec maj, potrebujemo zgled in pomoč Jezusove in naše matere Marije. Potrebujemo notranjo gotovost in milost spoznanja, da naša molitev nikdar ni prezrta ali neuslišana. Morda to pomislimo zato, ker Bog reagira na našo molitev drugače od našega pričakovanja. Ampak tudi tu smo na "plusu": On nam želi dati še več. In : potreben je tudi čas, da sadovi molitve dozorijo. Prav tako je s semenom, ki ga položimo v zemljo: čeprav sprva ni ničesar videti...ko pride čas se pokažejo sadovi.

V luči današnjega evangelija pa prepoznamo še en, pravzaprav "generalni" sad našega krščanskega življenja: in to je prijateljstvo z Jezusom. Če je vez z Njim močna, potem bodo vsi ostali odnosi: do najbližjih in do tistih oddaljenih, izžarevali sprejetost in pomirjenost.

župnik

Obvestila

Danes, 9. maja, obhajamo 6. velikonočno nedeljo.

• Pri  ŽMB na Hribcah bodo ob 15. uri šmarnice.
• Ob 16. uri bo sveta maša in šmarnice pri sv. Valentinu.

V tem tednu, pred praznikom Gospodovega vnebohoda, obhajamo prošnje dneve in prošnje procesije. Molitev za lepo in primerno vreme, za dobro letino, za odvrnitev neurij, poplave in potresov….. vsem tem prošnjam smo dodali še druge:

• V ponedeljek, 10. maja, se nam bodo pridružili skavti, ki nas na svoj način spomnijo, da moramo biti prijazni in odgovorni do narave in do okolja v katerem živimo. Skavtski način življenja upošteva tudi skromnost in zmernost.
• V torek, 11. maja, se nam pridružijo planinci in čebelarji. Planine in hribi nas vedno nagovarjajo in odpirajo za doživljanje naravnih lepot. Prav je, da se zavedamo, da živimo na čudovitem koščku našega planeta. In da smo za to hvaležni. Čebelarstvo je del naše doline. Vedno bolj se zavedamo, da so čebele nepogrešljiv del našega okolja.
• V sredo, 2. maja, se nam v Zg. Kosezah pridružijo še lovci. Prav je, da se zbiramo k skupni molitvi za vsakršen blagoslov in Božjo pomoč. Brez tega tvegamo, da je vse naše človeško prizadevanje in delo zgolj delo za preživetje ali pa kopičenje blagostanja. Šele Božji blagoslov nas opomni, da ni vse od nas odvisno. Ampak On daje svoj obilen blagoslov tistim, ki ga prosijo in ki hrepenijo po Njem. Samo v Njem tudi mi lahko obrodimo dobre sadove, kot beremo v evangeljskem odlomku.

Vse tri dni bo šmarnična pobožnost tudi v župnijski cerkvi ob 19. uri.

V četrtek je praznik, Gospodov Vnebohod, sveti maši ob 8. in 19. uri.

Ta teden bomo ponovili srečanje in šmarnice za naše prvoobhajance in birmance:

• v četrtek prideta  A razreda, v petek B razreda in v soboto C razreda. Po maši je še kratko srečanje.

Pri sv. Miklavžu se bodo dela nadaljevala. Železna konstrukcija za stopnice na kor in za podij na koru je že postavljena. Hvala Majdičevim za natančno izdelavo in montažo. V juniju bo restavratorka Eva dokončala štiriletno delo na zidnih poslikavah (freskah), ki prikazujejo Poklon Treh kraljev. Sledilo bo še beljenje "ladje" cerkve. Domačini pa bodo okoli cerkve še dokončali drenažo. Upamo, da bomo lahko na zadnjo avgustovsko nedeljo obhajali žegnjansko nedeljo in blagoslovili obnovitvena dela. S tem bo ta lepa podružnična cerkev sv. Miklavža  postala še bolj pomembna za vse ljubitelje in poznavalce umetniških, starodavnih poslikav. Najpomembneje pa je, da se ohranjajo te poslikave iz 15. stoletja tudi za poznejše rodove.

Tudi pri MKA na Drtiji bodo obnovili notranjost zakristije. Na novo bodo uredili električno napeljavo; očistili in na novo položili star kamniti tlak; tudi zakristijska omara je potrebna osvežitve. Na koncu sledi še beljenje.

Najbolj zahtevna dela pa bodo potekala pri sv. Mohorju. Do konca je treba urediti simse pod napuščem strehe, narediti fasado na cerkvi in na zvoniku poleg cerkve. Skoraj v celoti je urejena elektrifikacija. Nato sledi še beljenje notranjosti cerkve in ureditev svetil. Vsekakor upamo, da bo na žegnjansko nedeljo (22. avgust) vse tako, kot si želimo in da bomo vsa ta dela sklenili z blagoslovitvijo obnovitvenih del.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

 - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

V prejšnjih stoletjih so se vrstile najrazličnejše bolezni in preizkušnje, pa tudi z več smrtnimi žrtvami kot danes.

Leto 1888-89 - Zima ni bila zdravju ugodna. Kmalu po vseh Svetih pričela se je kužna bolezen – črne koze. O svojem času je bilo okoli 600 bolnih, tedaj podeljenih mnogo obhajil in pokopanih mrličev. Umrlo jih je za črnimi kozami, od novembra do junija 54.
Da bi milostna mati Marija izprosila odvrnjenje kužne bolezni – črnih koz, je bila 10. marca procesija k Materi Božji na Drtiji.

1908 – Celo leto je gospodarila med otroci škrlatinka in zahtevala 43 žrtev. V tem letu so ljudje sploh zelo bolehali in se je pokazala neka neznana bolezen podobna otrpnenju tilnika, umrl pa za to boleznijo ni nobeden, dasiravno jih je več zbolelo.

1918 – V septembru in dalje je silno gospodarila »španska bolezen«. Na stotine bolnikov; v več hišah so ležali vsi in je vsled tega delo zelo zastajalo. Za to boleznijo jih je umrlo 42 v starosti od 14 do 40 leta, največ žensk.
Dognano je bilo, da je v vojni padlo 82 župljanov, pogrešanih je 52 in večina od teh gotovo mrtvih, v ujetništvu jih je še 53, vrnjenih invalidov pa 55.

1926 – Zima dolga in oster mraz, spomlad hladna in mokra, tudi poletje mokro. Pridelek zelo slab, sena malo. Posebna prikazen na njivah; vse polno polžev, da je bilo na več krajih belo, kakor s snegom pokrito. Požrli so koruzo, fižol in proso skoraj popolno.
V septembru strašni nalivi in nevihte. Podrti skoraj vsi mostovi in mlini, posebno Kižev v Stegnah, Pukelčev, Lisičkov in Lukov. Več dni ni bilo mogoče z vozom iz doline.

Leon Lavrič