Bela nedelja (XXXVI, leto B, 11. 4. 2021)

Uvodnik

Čez osem dni je prišel Jezus

Danes je bela nedelja, včasih so vsi na novo krščeni na ta dan prišli v cerkev oblečeni v bela krstna oblačila, morda samo omemba zakaj se je prijel vzdevek bela nedelja. V evangeliju pa smo priča dvema Jezusovima prikaznima, ki sta se oba zgodila v dvorani zadnje večerje. Beseda osem ima velik pomen za nas kristjane. Zvečer na dan vstajenja, 'prvega v tednu' in nato 'čez osem dni', je dan, ki so ga potem poimenovali 'Gospodov dan', to je pomemben dan, ko se kristjani zberemo pri evharistiji, ki je nov obred ter se že od vsega začetka razlikuje od sobotnega judovskega obreda. Zato tudi kristjani ne obhajamo sobote namesto Gospodovega dne, in za razliko od judov, krščanski obred ni samo praznovanje preteklih dogodkov, temveč je predvsem srečanje z vstalim Jezusom. Na misel pa mi hodi tudi tisti slavni rek o Nejevernem Tomažu. Današnji evangelij, ki govori o Tomaževem doživljanju vere, vztrajno prihaja naproti sodobnemu človeku, ki veruje le tistemu, kar lahko preveri. Nekako bi se lahko vsi mi poistovetili s Tomažem vsaj kdaj pa kdaj. Vsakdo pozna Tomaža dvomljivca, praktičnega človeka, njega, ki izjavlja, da ga ne bo ravno lahko pripraviti, da bi se vdal in bi veroval! Hkrati pa v globini svoje duše hrepeni po potrditvi in pritrditvi. 'Blagor tistim, ki ne vidijo in vendar verujejo' (Jn 20,29).

Tatjana Malenšek

Obvestila

Danes, 11. aprila, obhajamo 2. Velikonočno nedeljo, Belo nedeljo in tudi nedeljo Božjega usmiljenja.

Obhajamo sklep velikonočne osmine in s tem praznovanje letošnjih velikonočnih praznikov. Upam, da se nas je tudi letošnja Velika noč vsaj malo dotaknila in nas spodbudila za življenje v duhu Kristusovega Vstajenja. Ob tem se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste na različne načine pripravljali in sodelovali pri obredih Velikonočnega Tridnevja, da smo lahko preko spleta doživljali lepoto liturgičnih obredov in molitev. S tem smo lahko "vstopili" v samo srčiko dogajanja in pomena odrešenjskega dela. Samo zato, ker se je On do konca daroval za nas in za slehernega človeka, samo zato smo deležni neskončne Božje Ljubezni in Usmiljenja, ki se razliva v naša srca. Najbolj iskren odgovor z naše strani je življenje v katerem tudi mi živimo in izkazujemo pozornost, dobrohotnost in tolerantnost do napak drugih. Če je v nas Božji Duh, potem smo tudi mi prinašalci veselja in upanja, ki ne prihaja iz naše moči, ampak od Vstalega Kristusa. Hvala g. Bogdanu, Vitu, Gregorju, Janezu ter našim organistom in snemalcem: Lojzetu, Dominiku, Elizabeti, Klari, Tomažu in Roku. Hvala ključarjema in cerkovnikoma.

Z današnjo nedeljo se začenja Teden za nove duhovne poklice. Geslo letošnjega tedna se glasi: Pripadaj, išči in se odloči, kar nakazuje, da se duhovni poklici rojevajo v občestvu, ki mu nudi oporo in bližino. Razmišljanja za vsak dan so vzeta iz apostolske spodbude Veselite in radujte se, ki jo je leta 2018 napisal papež Frančišek. … prav vsak kristjan, vsaka družina, župnijska skupina in vsa druga občestva so poklicana in odgovorna, da prizadevno sodelujejo pri pastoralni poklicanosti in soustvarjajo ozračje, kjer se bo vsak lahko svobodno odločil za življenje v skladu z Božjo voljo….
Prav je, da se tudi naše župnijsko občestvo in tudi posamezniki vključimo v to skupno prizadevanje in molitev. Še zlasti ker je duhovnikov vedno manj. Hkrati pa smo deležni bogoslovcev, ki opravljajo pastoralno prakso v naši župniji. Tudi ta hvaležnost nas spodbuja za nadaljnje molitve in prošnje.

V ponedeljek, 12. aprila, ob 20. uri srečanje na daljavo, preko zoom-a, za starše, botre in letošnje birmance. Vabilo velja tudi za birmance iz župnije Peče.

Naslov srečanja: Birma – zakrament ljubezni.
Povezava: https://us02web.zoom.us/j/81800733156?pwd=LzlFai9ha0FzYUZrc1NGbFVsQVdlUT09
Meeting ID: 818 0073 3156
Passcode: birma

Vsi povabljeni, da se pridružite pet minut prej, da bomo pravočasno začeli.

Vse mlade med 15. in 35. letom starosti vabimo, da se pridružijo Katoliški mladini tako, da izpolnijo prijavnico z na spletni strani Katoliške mladine.

V kratkem bo najbrž znano, kako bo z obiskom vernikov pri sveti maši. Spremljajte nas preko Facebooka in spletne strani župnije Moravče.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1895 – Šibe potresa, reši nas o Gospod!

Po potresu so ljudje dan na dan, kake 14 dni hodili, zlasti zvečer ali po noči v procesijah k žalostni Materi Božji na Hribcah, od raznih krajev, celo iz Dobske župnije. Pa tudi pozneje, bi rekel, celo poletje so se ponavljale procesije in molitve. O kako goreče, kako milo je ljudstvo prosilo odpuščanja in rešitve. Skrb za cerkev in poškodovana poslopja popraviti, je bila velika in mučna. Prestrašil sem se, ko je prvi došli tehnik izrekel sodbo – zvonika se morata podreti!
C. kr. vladni inženir g. Fran Pavlin je po drugi preiskavi zvonika in pročela cerkve predlagal c. kr. deželni vladi, naj se zvonika podereta in pročelo z delom cerkvenega oboka. C. kr. vlada, ki je imela razpolagati z državno podporo (potresnem zakladom) je odredila, da se mora na podlagi načrtov in proračuna zvršiti konkurenčna obravnava. Vsled tega je po posredovanju premilostnega gospoda knezoškofa Dr. Jakoba Missia, arhitekt Jeblinger iz Linca, jel načrte za cerkve, ki so bile manj ali več poškodovane, izdelovati. Mudil se je ene dni v Moravčah in cerkev na vse strani primeril in prav primerne načrte izdelal.

Leto 1896 – Graščak v Zalogu pri Moravčah, državni in deželni poslanec, g. vodja Franc Povše je odstopil drage volje eden stolp pri Gradu (Erker) in podaril cerkvi s. Martina za nova zvonika. Navozili so ga dobri župljani cele skladbe pri šolskem in župnijskem vrtu in poleg znamenja pri kaplaniji. Lomil se je kamen za zgradbo zvonikov največ Podbrdom, na Guzijevem posestvu. Napravilo se ga je okrog 80 – 100 sežnjev. Apno so gasili v luži – se ve da, potrebljeni – med Šlosarjem in Steigmanom. Bilo ga je pripravljenega 800 – 1000 stotov. Les za zvonike se je sekal v gojzdu, kterega užitek ima župnik, v Virovniku. Bilo je posekanih do 800 smrek. Hrastovega lesa se je pa moglo nakupiti.

Leon Lavrič