VELIKA NOČ (XXXVI, leto B, 4. 4. 2021)

Uvodnik

Zamislite si nogometno ekipo, ki zavpije na en glas. No, potem si predstavljajte celotno tribuno ali kar cel stadion. Vse to vpitje je lahko še tako močno, vseeno mine in odide v pozabo. Obstaja samo en glas, ki ne pojema, čeprav ga morda redko slišimo ali ga niti ne razumemo. Kdor prisluhne, ga bo slišal: strašno a pritajeno grmenje. To grmenje so milijoni in milijarde vzklikov tu na Zemlji, ki se pridružujejo miriadam tistim v večnosti. Glas govori o izpolnitvi naših hrepenenj, o edinem smislu našega življenja. Kristus je vstal, aleluja, aleluja!

Letos se še posebej sprašujemo, kako bomo deležni te skrivnosti, ki jo velikokrat slišimo le kot oddaljen odmev. A prvi korak jasen. Najprej je treba umreti lastnemu egoizmu in individualističnim željam. To pomeni izročiti Bogu vsak svoj dan, sleherno dejanje in končno sebe samega. "Če si Simon iz Cirene, si naloži križ. Ako si Jožef iz Arimateje, prosi za Jezusovo telo. Če si Nikodem, ga mazili z dišavami za pokop. Če katera od žena, pojdi ob zori h grobu," pravi sveti Gregor.

Šele tako bomo uvideli, da smo okrog Kristusa vsi povezani. Še več, mi vsi – Cerkev na Zemlji – predstavljamo Njegovo Vstalo Telo. Če namreč ljubimo brate in sestre, vemo, da smo prešli iz smrti v vstajenje (1 Jn 3,14). Naj na ta Dan naše središče postane Božja Ljubezen, iz katere izvira vsaka druga. V tej Ljubezni imamo namreč dostop do življenja. Po tej ljubezni živimo svoje življenje v Kristusu. Pustimo se preobraziti tej ljubezni. Če namreč naš križ postaja križ Gospoda samega, bo tudi Njegovo vstajenje postalo naše.

Marko

Obvestila

Danes, 4. april, obhajamo VELIKO NOČ.

Obhajamo največji praznik in skrivnost naše vere: Veliko noč. Že drugič smo "prisiljeni" obhajati praznične dneve in vse običaje in obrede, ki so s tem povezani, drugače. Na to se ne da privaditi ali nadomestiti s prenosi in spremljanjem na daljavo. Kajti ljudje smo družbena in občestvena bitja, ki potrebujemo vzdušje skupnosti. Na poseben način v sedanjih razmerah dojemamo Jezusove besede: kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu…sem jaz sredi med njimi. Ampak kakorkoli že, povabljeni smo, da v sebi ustvarjamo velikonočno vzdušje: ki je pričakovanje nečesa novega. Ko je videti, da je vse izgubljeno, da ni pravega upanja in veselja; ko je videti, da je epidemija močnejša, da je naše življenje skrčeno in osiromašeno… tudi v to našo sedanjost sije žarek upanja. Morda smo podobni emavškima učencema, ki mislita, da je Jezus mrtev; tudi mi smo osredotočeni za kaj vse smo prikrajšani.
Vstali Jezus pa želi vstopiti prav v sredo te naše žalosti in prikrajšanosti. Prav tu nas želi nagovoriti naj ne obupamo ampak se naslonimo nanj, ki je premagal želo greha in smrti, ki je žalosti in depresivnosti odvzel jarem teže in občutek brezizhodnosti. On je tukaj z nami in za nas. Zato smo poklicani k upanju in veselju. In k temu, da to delimo z našimi bližnjimi in daljnimi.

Danes, na praznik, ste lepo vabljeni k prejemu obhajila. Sveta maša na spletu bo ob 10. uri. Po maši, ki jo boste lahko spremljali na spletu, ali po TV, lahko pridete v župnijsko cerkev, kjer bo možnost prejema obhajila vse do 12. ure. Pristopali boste posamično skozi glavni vhod in odhajali iz cerkve skozi stranski vhod spredaj. Obhajilo boste lahko nesli tudi domov svojim družinskim članom.

Na velikonočni ponedeljek bo prenos na spletu ob 19. uri. Prav tako danes teden na belo nedeljo ob 10. uri. Po maši povabljeni k prejemu obhajila.

Svete maše, ki so oznanjene bodo opravljene v določenih urah, seveda brez udeležbe vernikov. Dar za mašni namen lahko oddate kadarkoli skozi režo na vratih župnišča. V času uradnih ur lahko po telefonu lahko naročate mašne namene.

Obisk starejših na domu: Kdor od starejših želi, da ga obiščem na domu, lahko pokliče v župnišče.

Voščilo slovenskih škofov za Veliko noč 2021:

"…V prečudoviti moči velike noči hodimo tudi Slovenci od postaje do postaje mejnikov- enkrat v blagodejnosti, drugič v preizkušnjah….Že dobro leto premagujemo velike težave zaradi epidemije novega virusa. Kaj nas še čaka, ne moremo vedeti. Eno je gotovo: dobrotnost, solidarnost in služenje, ki jih hvaležno občudujemo pri varuhih zdravja in blagostanja, molitve in bogoslužij, še zmeraj hodijo med nami kot angelski znanilci vstajenja. Ti dobrotniki nam ohranjajo upanje. ….V tej zaupljivi veri škofje voščimo blagoslovljeno veliko noč vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in tistim, ki živite v tujini; še posebej pa bolnim in trpečim."

Slovenski škofje

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1895 – Šibe potresa, reši nas o Gospod!
Po zimi je padlo visoko snega. Ležal je še v mesecu marcu, a prve dni aprila je jel hitro kopneti in nastala je velika vročina, solnce je 12. in 13. aprila pripekalo kakor o sv. Jakobu. Bila je kaj lepa velikonočna nedelja, a strašno podzemeljsko bučanje in hudi sunki so jeli pretresati zemljo, imeli smo o ½ 12 po noči močan potres v sredini Kranjske dežele, zlasti v Ljubljani. Ko smo prestrašeni skočili na noge in mnogi leteli z lučjo na prosto, zapazili smo grobljo kamenja, ki je padel iz vršine cerkvenega pročelja, ktero sta zvonika nekako stisnila. V cerkvi je ležal po tleh in klopeh odpadli omet, zlasti na koru. Obok cerkve je imel nad orglami in dalje proti sredi tolike razpokline, da je bilo nevarno, da ves obok ne pade v cerkev. Ker so se sunki ponavljali, se je v znamenju pri kaplaniji pripravilo za sveto mašo. Ljudje meneči, da je nevarnost minula, so šli v cerkev vkljub svarilu, pa proti ½ 6 se ponovi prav močan sunek, nakar so vsi iz cerkve preplašeni prileteli. Tako je bila sveta maša v nedeljih in delavnikih toliko časa v kapeli, da smo obok cerkve po navodilu c. kr. inženirja  Fr. Pavlina varno podprli. Tretjo nedeljo po veliki noči smo imeli službo božjo v cerkvi. Kaj žalostno je bilo, ko so obmolknili zvonovi, do časa, da smo jih z veliko nevarnostjo vzeli iz zvonika in obesili na leseni oder poleg sedanjega šolskega vrta. Ker so bile višje hiše, kakor župnišče, zlasti pa Zaloški grad in nekatere hiše v Moravčah in na Gorici dobile semtertja velike razpokline je kazalo, da je bil v Moravčah naj močnejši sunek v tej dolini. Najmanj poškodovana je bila cerkev sv. Valentina. Ne v cerkvi, ne v mežnariji ni bilo kake razpokline. Pač pa je bil poškodovan zvonik na Vrhpolju in pri sv. Mohorju.

Leon Lavrič