3. postna nedelja (XXXVI, leto B, 7. 3. 2021)

Uvodnik

Vstopili smo že v pomladanski mesec marec in že čutimo dobrodejnost toplih sončnih žarkov in se hkrati bojimo, da se ne bodo prehitro "prebudili" novi poganjki, ki bi bili v nevarnosti zaradi morebitne kasnejše pozebe. Tudi v našem duhovnem in vsakdanjem življenju vedno znova potrebujemo blagodejnosti Božje bližine. Papež Frančišekje ob 150. letnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve (Pij IX., 8. december 1870), napisal apostolsko pismo: "Z Očetovskim srcem" (Patris Corde). 

Kmalu bomo obhajali praznik sv. Jožefa (19. marec) in je zato primerno, da se pridružimo tej obletnici in večkrat - po drobtinicah - razmišljamo o tem tihem, skromnem in dobrohotnem velikanu naše vere. V tem svojem pismu papež Frančišek med drugim pravi: "Ta želja, da bi delil z vami nekaj misli o tem izrednem liku je rasla v meni v teh mesecih pandemije, v kateri lahko sredi krize, ki nas je prizadela, doživljamo, da naša življenja, ki jih tkejo in podpirajo navadni ljudje - običajno pozabljeni - ki se ne pojavljajo v naslovih velikih časopisih in revij...pa vendar pišejo odločilne dogodke naše zgodovine: zdravniki, bolničarke in bolničarji, delavci v veletrgovinah, čistilke, čuvaji, prevozniki, prostovoljci.... in mnogi mnogi drugi, ki so razumeli da se nihče ne reši sam.....Koliko očetov, mater, dekov in babic, učiteljev našim otrokom s temi malimi vsakdanjimi dejanji kaže, kako se spoprijeti in prebroditi krizo s prilagajanjem navad, dviganjem pogledov in spodbujanjem molitve. Koliko ljudi moli, daruje in prosi za dobro vseh. V svetem Jožefu vsi lahko najdejo človeka, ki ostaja neopažen, moža vsakdanje navzočnosti, obzirne, skrite; priprošnjika, oporo in vodnika v trenutkih težav. Sv. Jožef nas spominja, da imajo vsi tisti, ki so na videz skriti ali v "drugi vrsti", neprimerljivo vlogo v zgodovini odrešenja." (Patris Corde, str. 7)

V tem mesecu marcu si lahko večkrat postavimo pred oči sv. Jožefa in ga prosimo, naj tudi nam pokaže to pot skritosti, obzirnosti in nevsiljivosti v vsem našem vsakdanjem življenju in tudi pri oznanjevanju in pričevanju.

župnik

Obvestila

Danes, 7. marec, obhajamo 3. postno nedeljo.

V petek, 12. marca, ob 18. uri bomo molili križev pot v cerkvi.

Ta teden imajo birmanci spoved po razporedu, kot je objavljen na spletni strani župnije Moravče.
Naslednji teden (od 16. do 18. marca) bodo na vrsti za prvo spoved naši prvoobhajanci. Potem bodo na vrsti tudi ostali veroučenci.

Spoved za vse ostale:

• vsak četrtek od 17.00 do 18.00 ure;
• ob sobotah od 17.45 do 19.00 ure;
• ob nedeljah med svetima mašama;
• če komu ustreza kakšen drug termin, lahko pokliče v župnišče.

Birmanci ste vabljeni, da greste sami ali s starši, kadarkoli, k svetemu Mohorju in zmolite križev pot. V pripravi na birmo to storite vsaj enkrat. Starši naj v zvezek napišejo datum, kdaj ste to opravili.

Papež Frančišek je na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2020, napisal apostolsko pismo o sv. Jožefu in tako razglasil leto v vesoljni katoliški Cerkvi, ki je posvečeno temu svetniku. Tako smo kristjani po vsem svetu povabljeni, da bi se večkrat spomnili tega velikega svetnika in pri njem iskali navdihov in pomoči za našo pot vere v sedanjem trenutku. Veliki francoski pesnik in dramatik Paul Clodel je napisal posebno pesnitev, oziroma molitev:

"Ko je orodje pospravljeno na svoje mesto in delo dneva končano, ko Izrael od Karmela do Jordana pozaspi v žitno polje in noč, kakor nekoč, ko je bil še deček in je postajalo pretemno za branje, Jožef z globokim vzdihom stopi v pogovor z Bogom. Raje je imel Modrost in mu jo pripeljejo, da jo poroči. Molči kakor zemlja v uri jutranje rose. Vsega ima v izobilju in ponoči je ves predan in v resnici. Marija je njegova posest in v vsem skrbi zanjo. Ni se v enem samem dnevu naučil, da ni več sam. Žena je osvojila vsak košček srca, ki je zdaj previdno in očetovsko. Ponovno je v raju z Evo! Obraz, ki ga vsi ljudje potrebujejo, se ljubeče in ponižno obrača k Jožefu. To ni več ista molitev, to ni več davno čakanje, odkar je nenadoma kakor roko brez mržnje začutil oporo brezdanjega in čistega bitja. To ni več povsem nezavarovana vera sredi noči, ljubezen je, ki razlaga in učinkuje. Jožef je z Marijo in Marija je z Očetom. In mi tudi, da bi bil dovoljen Bog, čigar dela presegajo naš razum. O, da Njegove luči ne bi ugasnila naša brlivka in Njegove besede hrup, ki ga povzročamo, da bi človek odnehal in bi prišlo Tvoje kraljestvo in se zgodila Tvoja volja, da bi ponovno našli studenec nedoumljivih sladkosti, da bi se morje umirilo in bi Marija nastopila, Ona, ki ima najboljši del in povzema trdoživost starega Izraela, Jožef, očak notranjosti, izprosi nam tihoto!"

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Desetletna deklica iz Združenih držav Amerike pa je napisala: "Sveti oče, mamica mi je povedala, da me je na svet prinesla štorklja. Tudi bratec se je rodil s pomočjo štorklje. Dragi papež, bi se ti lahko dogovoril z Bogom, da bi moja mamica prihodnjič imela normalen porod?" :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1907 – Podobar Andrej Rovšek (*12. okt. 1864 + 3. marca 1907)

Ker pa je že v mladih letih pokazal veselje do podobarstva, so ga dali v Ljubljano v obrtno šolo. Andrej Rovšek je bil med najboljšimi učenci in, kar je posebno lepa poteza v njegovem značaju, tudi hvaležen učenec. Pogostokrat je pravil, kako potrebna je bila ta šola. Prej skoro noben domačih podobarjev ni znal napraviti pravilnih okraskov, niti akantovega lista, z ustanovitvijo obrtne šole se je vse na bolje obrnilo. Po dovršeni obrtni šoli je delal nekaj časa doma, potem pa je leta 1894. v Ljubljani otvoril svojo delavnico v Kolodvorskih ulicah. Lotil se je dela z marljivost jo in veseljem. Čutil pa je sam, da se mora umetnik vedno učiti, če hoče napredovati. Prve načrte mu je napravil prof. Celestina Misa, pozneje pa se je pa toliko izuril, da je tudi sam dobre načrte napravljal…

Svoje izdelke je napravljal skrbno in pazil, da so bili stanovitni in da so dobili trajno vrednost. Zaradi posebne obdelave so njegovi izdelki ohranili prvotno svežost.

Pri pokojnem Rovšku se je človek, kristjan in umetnik združeval v skladni celoti. Za svoj poklic je bil ves vnet in je živel za svoje vzore… Žal je moral odložiti dleto v najlepših letih…

Glavne in stranske oltarje je izdelal za 35 cerkva. Izmed mnogih njegovih del naj omenim le nekatere:

• V Moravčah oltar v lurški kapeli, Marijin kip in kip Srca Jezusovega, pri Sv. Andreju stranska oltarja, pri sv. Štefanu glavni in stranska oltarja, pri sv. Mohorju božji grob, na Vrhpoljah oltar Rožnovenske Marije...
• Oltarje na Sv. Gori, v Dobu, na Ježici, Stožicah, Slemško, Rova, Nevlje…
• dogotovil je tudi več božjih grobov, umetniških vrat, okvirjev križevega pota, kipov, krstnih kamnov in obnavljal potrebno…

Leon Lavrič