6. nedelja med letom (XXXVI, leto B, 14. 2. 2021)

Uvodnik

Gobavost (lepra ali Hansenova bolezen) je bila vse do srede prejšnjega stoletja (1947 so odkrili prvo učinkovito zdravilo) neozdravljiva bolezen. Vedno so jo (ponekod jo še danes) iz strahu (beri preventive), da bi se okužili in zboleli naredili zelo vidno. Gobavcem so obesili zvonce, zanje so daleč od prebivalcev naredili geto (prizori iz filma Ben Hur). Že Mojzesova navodila so ji odela v cape, jim skuštrala lase in zakrila obraz. "Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; naj kliče: 'Nečist, nečist!' Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče!" (1. berilo iz 3 Mz 13) Gobavosti današnjega časa pa so dostikrat nevidne. Potihoma se spremenijo v javne politike ter ekonomske strategije in ideologije. Vendar odnos do "nevidnih", nepovezanih, izključenih, brezdomnih, migrantov, neželenih etničnih skupin, ljudstev, narodov ali narodnih manjšin, nekaterih "gorečih" vernikov in hitro se razširjajočih verstev, temelji na istem strahu pred okužbo na en strani in neustavljivo željo po hazardu in razvratu, ki vodi vanje, na drugi. Tisti, ki bi utegnili ovirati nebrzdani kapitalizem, (neo)liberalizem in nihilizem ter svetovno poplavo uživaštva, so NEČISTI. Takšni so tudi pohodniki ZA ŽIVLJENJE pa tisti, ki so proti evtanaziji in samomoru s pomočjo. Kultura odmetavanja! (Frančišek) Ni daleč (če ni že tu?), ko bodo "gobavi" tudi starši, ki hočejo imeti več otrok, ki sprejmejo prizadeto osebo v svojo družino ter tisti, ki si prizadevajo za družbeno vključevanje ranljivih oseb in skupin. Politike seznamov za "odpis" se še spomnimo! Potem pride Jezus Kristus in njegov euangélion (gr.), ki pomeni "dobro oznanilo" o zmagi nad boleznijo in smrtjo. "Hočem, bodi očiščen!" (Mr 1, 41). Vse nove gobavosti, ki jim s preprosto besedo rečemo greh lahko premagamo z vero, upanjem in ljubeznijo, ko stopimo na pot spreobrnjenja. Sv. Frančišek Asiški se je zares spreobrnil šele, ko je iz ljubezni do Kristusa objel gobavca. Koga moram jaz objeti? Sv. Valentin, ki si imel dar ozdravljanja bolnikov in spreobračanja grešnikov, prosi za nas!

Lojze

Obvestila

Danes, 14. februarja, obhajamo 6. nedeljo med letom.

• Danes goduje sv. Valentin, zavetnik cerkve na Limbarski Gori. Sveta maša bo ob 10. uri tudi pri sv. Valentinu, prenos bo preko spleta.

Po kratkem obdobju liturgičnega časa "med letom" bomo v sredo vstopili v letošnji postni čas. Postni čas, ki traja 40 dni (oziroma še nekaj več, prišteti moramo 6 postnih nedelj, praznik sv. Jožefa in praznik Gospodovega oznanjenja). In postni čas za nas kristjane še zdaleč ni samo čas "zoprnega odpovedovanja" in "matranja". Post je seveda veliko več. Predvsem se moramo zavedati, da se post "izteče" v največji praznik naše vere, ki je Kristusovo Vstajenje od mrtvih. Gre za nekaj nepredstavljivega našemu razumu in izkustvu. Dejansko imamo samo dve možnosti: sprejeti Vstajenje kot največji Božji dar nam ljudem; ali pa: da ostanemo zunaj središčnega dogodka Odrešenja. Odločitev je naša. Zato obhajanje postnega časa za nas pomeni izbiro prvega: vse kar bomo v postu "vzeli" kot del našega prizadevanja bo v nas klic Jezusu naj nas spremlja v tem času. Pot skozi "puščavo" nikoli ne more biti lahka in enostavna. Nujno vključuje napor volje, razuma in tudi čustev, da bi ta čas preživeli v odprtosti Božjemu Duhu, ki nas bo varoval in vodil skozi puščavo naših pričakovanj in volje, da bi se naše življenje obogatilo in ne osiromašelo. Da bi v naših slabostih postajali močnejši in opogumljeni. Da bi tudi sredi stisk in trpljenja ohranjali upanje in veselje.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti:

• Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek.
  Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
• Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.
  Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta.

V postnem času, ob petkih, bomo molili križev pot v župnijski cerkvi.

Zaradi trenutnih razmer vas vse, posebno družine, vabimo, da se odpravite na molitev križevega pota v naravo, iz Podstrani do sv. Mohorja. Ni pomembno kateri dan ali čas, pomemben je namen, da z Jezusom prehodimo pot križa in napor in molitev darujemo za oseben namen ali namen župnije, Cerkve,… Prav tako povabljeni k osebni molitvi križevega pota na Hribce k Žalosti Materi božji.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1930 –  IZ POPOTNIKOVE TORBE

Polagoma smo se začeli zanimati za gospodarski napredek in popravljati, kar smo v preteklosti zamudili. Vredni hočemo biti starega izreka, ki pravi:

"Prelepa si moravška fara,
na vsem Kranjskem nimaš para…
Meni se srce smehlja,
ker sem iz Moravč doma ..."

Bolj kakor kdaj se namreč ukvarjamo z mislijo, kako bi izboljšali kmetijstvo. Nekatere vasi imajo že svojo vodno napravo, druge pa načrte za napeljavo. Tudi na elektrizacijo mislimo in upamo, da nam bo električna luč zasvetila v doglednem času. Za povzdigo živinoreje je treba izboljšati travnike. Potok Drtijšca, ki teče po moravški dolini v vijugasti črti, nam napravlja ob deževju ogromno škodo. Zaradi ozke in zaraščene struge voda vselej naglo narase in počasi odteka. Posledica temu je poplava travnikov pred pomladno ali jesensko košnjo. Ta nedostatek bo odstranjen z regulacijo potoka, katero smo pričeli letošnjo zimo. Zaposlenih je nad 100 delavcev pri kopanju novega jarka, ki bo segal od Serjuč do Belneka. Čim bo izkopan, začnemo z izravnavo stare struge, ki ima v daljavi 5 km nad 80 vijug. Tako bo odstranjena vsaka nevarnost povodnji, ker bo voda po novem jarku hitro odtekala. Res bo zahtevalo delo dokaj truda in stroškov, a jih bo bodočnost bogato povrnila. Obljubljena nam je tudi državna podpora.

Letos smo imeli izredno lepo zimo. Priskrbeli smo si zadosti stelje in drv. Hudo je zopet pela sekira po naših gozdovih, ki postajajo vedno bolj svetli. Ali res ne bo nič ostalo za slabše čase?

Naše kulturno društvo je uprizorilo na pustni torek "Poslednjega moža", kateremu se je občinstvo prisrčno nasmejalo. Domov grede smo opazovali številne kresove, ki so goreli po moravških gričih.

Domovina, 27.2.1930

Leon Lavrič