4. adventna nedelja (XXXVI, leto B, 20. 12. 2020)

Uvodnik

Marija pa je rekla: "Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!" (Lk 1, 38)

V adventu in v devetdnevnici pred Božičem nas Marija vabi, da bi jo posnemali. V čem? V predanosti, odprtosti in razpoložljivosti Bogu. Mariji ni bilo zagotovljeno, da bo njeno življenje brez težav, bolečin, trpljenja, ko ji je angel oznanil, da bo postala Jezusova mati… dobila je zagotovilo, da je obdarjena z milostjo in da je Gospod z njo. To ji je bilo dovolj, da je bila pripravljena reči DA Božjemu načrtu. Ob tem je morala sprejeti veliko negotovosti, saj ni vedela vnaprej kam jo bo Bog vodil.

Verjetno tudi nam ni lahko tako prepustiti se Bogu, saj je težko živeti v negotovosti, ko ne veš kako bo … To smo v zadnjih tednih vsi bolj ali manj občutili. Imamo pa možnost, da prosimo Marijo naj nam pomaga, da bi tudi mi po njenem zgledu, vsak dan želeli sprejeti in izpolniti Božji načrt (ki je gotovo takšen, ki nam, kljub večjim ali manjšim preizkušnjam, na dolgi rok prinaša mir, notranje veselje in srečo). Lahko je to reči, veliko težje je to uresničiti. Pa saj nismo sami. Marija, naša nebeška mati nam pri tem stoji ob strani. Pa tudi Jezus nam je obljubil, da bo z nami vse dni do konca sveta in On svoje obljube ne prelomi. V teh dneh imamo priložnost, da se ob adventnem venčku ter kasneje ob jaslicah ustavimo v molitvi, o tem premišljujemo in se tega bolj očitno zavemo. V njem - Bogu se umirijo naše misli in srce.

Božič je že čisto blizu. Naj nam Jezus, ki prihaja "ogreje in razsvetli" naša srca, da bo potem to odsevalo tudi v naših odnosih preko pozornosti, preprostosti in naklonjenosti.

Zalka

Obvestila

Danes, 20. decembra, obhajamo 4. adventno nedeljo.

Pred nami so še zadnji dnevi božične devetdnevnice, ki se bo zaključila s svetim večerom. Hvaležen sem vsem, ki oblikujete besedno bogoslužje božične devetdnevnice.

Gospod župnik in Vito Urbanija (041 274 146) bosta na razpolago za spoved, 21., 22., 23. in 24. 12. Za termin se dogovorite po telefonu.

V četrtek ste vabljeni k spremljanju polnočnice iz Moravške cerkve ali iz ljubljanske stolnice. Na božič bodo svete maše ob ob 8., 10. in 18. uri. Ob 10. uri bo prenos svete maše tudi preko spleta. V soboto je praznik sv. Štefana in Dan samostojnosti. Danes teden je nedelja in praznik Svete Družine.

BOŽIČNO VOŠČILO 2020 SLOVENSKIH ŠKOFOV

Praznovanje Božiča v tako izrednih razmerah nas spodbuja, da razmišljamo, kaj je v življenju in v naših praznovanjih bistveno in kaj manj pomembno, čeprav lahko prispeva k lepoti praznovanja. V božičnem praznovanju doživljamo radost in srečo družinskega življenja in tudi bolečino vseh, ki so v kakršni koli stiski, še zlasti bolnikov. Bližina Boga, ki se nam je približal in nas v Jezusu Kristusu objel, nas spodbuja, da smo blizu drug drugemu, da poglobimo vezi medsebojne pripadnosti in zvestobe. Združeni v molitvi ob družinskih jaslicah lahko doživimo Božjo ljubezen. Vse to nam je dosegljivo, kljub temu da doživljamo ovire za božično bogoslužje in za širše osebne stike z vsemi, ki so nam blizu. Kljub karanteni in nevarnostim za okužbe in celo za življenje lahko poskrbimo, da se Jezus lahko rodi v naši sredi, saj je obljubil, da bo med nami, če bomo zbrani v Njegovem imenu in v Njegovi ljubezni. Vsi hrepenimo po povezanosti, pripadnosti občestvu. Ustvarjeni smo po Božji podobi – po Troedinem Bogu – Bogu odnosov. Zato samota, nemir in pretrgana razmerja v zadnjem času še bolj bolijo. Tudi Marija in Jožef sta doživljala neke vrste izolacijo in stisko, daleč od domačega kraja in svojih domačih. A vesela novica božične noči je namenjena prav vsem, ki doživljajo te omejitve. Bog je prišel reševat, kar je izgubljeno, obrobno. »Zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja je prišel iz nebes,« pravi veroizpoved. Prihaja, da bi se v Njem prepoznali kot sinovi in hčere ljubečega Očeta. Bog vstopa v naše odnose, da bi v drugih, zlasti pa v bolnih, nesrečnih in zapuščenih, osamljenih, videli brate in sestre istega Očeta, odrešene po Njegovi ljubezni. To univerzalno bratstvo bomo slovenski kristjani letos doživljali še na poseben način. V božičnem času bomo povezani z Rimom, vso Cerkvijo in papežem Frančiškom. Ob jaslicah na trgu sv. Petra bo stalo slovensko božično drevo iz Kočevske, okrašeno s slovenskimi, ročno izdelanimi okraski. Bratstvo vseh ljudi je tudi glavna misel papeževe zadnje okrožnice »Vsi bratje«, ki naj letos v božičnih dneh in v novem letu 2021 odmeva v naših srcih in okrepi naša prizadevanja za pomoč v stiskah bližnjih. Ob božičnem prazniku in pred novim letom se obračamo tudi k vsem rojakom zunaj meja naše domovine, v zamejstvu in izseljenstvu. Vsem vam in vašim najbližjim želimo iz srca lepo, čeprav okrnjeno božično praznovanje. Voščilo velja tudi vsem vernikom drugih krščanskih skupnosti in vsem ljudem dobre volje.

Vaši škofje

Voščilu se pridružujemo župnik Kancijan, Vito ter bogoslovca Marko in Gregor.

Skavti tudi letos prinašamo luč miru iz Betlehema v našo župnijo. Letošnja akcija poteka pod geslom: "Prižgimo luč. Obdržimo bližino!" Plamen je že na voljo v župnijski cerkvi, kjer ga lahko prevzamete. Tako kot vsako leto so na voljo tudi sveče in vložki za sveče, prispevki zanje pa bodo šli v dobrodelni namen. Prosimo vas tudi, da se pri prevzemu luči miru iz Betlehema držite smernic in priporočil za preprečitev širjenja okužbe s COVID-19.

Vaši skavti

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KAKO POMEMBNO JE ZDRAVJE, NAŠE ŽIVLJENJE

Že leta sem medicinska sestra in delam s pacienti, ki potrebujejo intenziven nadzor tako pri poteku zdravljenja kot tudi pri izvajanju osnovnih življenskih aktivnosti. Pravijo, da bolezen spremeni človeka, ampak šele, ko jo sam izkusi ali nekdo, ki mu je zelo blizu. Premalokrat ali pa celo nikoli ne pomislimo, da je neizmerna sreča in bogastvo, če smo zdravi. Vsakodnevno se srečujem in skrbim za paciente, ki so v procesu zdravljenja zelo prizadeti. Prizadeto je njihovo psihično in fizično stanje. Stvari, ki jih ljudje opravljamo nezavedno, so pri njih zelo otežene, spremenjene ali celo nemogoče. Lahko gre za hranjenje, dihanje, govor, gibanje,… Vse to lahko izvajajo s pomočjo medicinskih pripomočkov in medicinskega osebja, ki je za to usposobljeno. Velikokrat pomislim, ko se vrnem iz službe in se udobno namestim za mizo, zaužijem okusen obrok, se pogovarjam, smejim, delam, neovirano diham,...kakšno neizmerno srečo imam. To je svoboda, to je življenje! Ko pa pomislim na naše paciente, ki vseh teh osnovnih stvari ne zmorejo, mi postane težko. Ni pomembno bogastvo, vplivnost, ampak zdravje, da je naše življenje polno, srečno. Ljudje ne moremo izbirati bolezni, vendar pa imamo nad nekaterimi moč, da jim preprečimo napredek in zmago. Pri tem pa se moramo znebiti okov egoizma, materialnega udobja,… Nahajamo se v času, ko lahko vsepovsod, na vsakem koraku poslušamo o Covid bolezni. Velikokrat slišim, da so naveličani tega, da je vse skupaj neumnost, da je neresnično. Toda v tem času, ko delam na intenzivnem oddelku, kjer so najbolj prizadeti pacienti s Covid okužbo, ne morem razumeti, kaj se naseli v človeka, da ga zaslepi in ne zmore videti trpljenja ljudi in resnosti te bolezni. Včasih, ko se s kolegi in kolegicami po opravljenem delovniku pogovarjamo o izkušnjah in dogodkih , ki smo jih pridobili tega dne, je med pogovorom čutiti in tudi jasno se izrazi občutek razočaranja, žalosti kako smo v današnjem času, ko imamo veliko možnosti za informiranje, učenje, možno, da ljudje ne zmorejo razbrati, kako ogrožajoče, nevarno je to stanje okuženosti. Prav vsak moj dan je povezan s pacienti, ki so zaradi okužbe dihalno zelo ogroženi, priklučeni na ventilator in posledično so ogrožene tudi druge vitalne funkcije (srce in ožilje, ledvična funkcija,…). Pri svojem delu moram biti zelo previdna in pravilno, strokovno uporabljati zaščitno opremo, ki mi omogoča, da se zaščitim pred okužbo, hkrati pa  ostanem v zdravi kondiciji, da še naprej skrbim za paciente. S skafandrom na glavi, črpalko za zrak okoli pasu, z zaščito čez obuvalo, rokavicami podaljšanimi skoraj do komolcev in z dolgim plaščem grem v sobo k pacientu, ki leži nezaveden, priključen na aparate preko katetrov in sond. To so ljudje, ki so do nedavnega živeli življenje, imeli polno obveznosti, načrtov, mogoče so tudi sami dvomili o razsežnosti okužbe Covid, ki nas je tako zavzela. Pomislim, kaj lahko še storim zanj, kako lahko še olajšam njegovo trpljenje. Dobiva zdravila, ves čas nadzorujem vsako najmanjšo spremembo in ukrepam. V sobi je slišati veliko različnih zvokov, piskov. Vsaka aparatura ima svoj specifičen zvok in takoj mi mora biti jasno kaj piska, zakaj piska in kako naj ukrepam. Poleg tega ves čas slišim kot, da piha veter, kajti v omejen območju okrog glave mi piha zrak iz črpalke, ki mi hvalabogu omogoča, da diham. V obilici zvokov, šumov pa vseeno v sobi vlada tišina, tišina, ki označuje resnost stanja. Včasih si vzamem trenutek, primem pacienta za roko otečeno in polno katetrov, pravzaprav je vsak kotiček na telesu obdan z nekim katetrom, kablom. Približam se njegovi glavi in mu položim dlan na čelo, kjer ima elektrode za zaznavanje možganske aktivnosti. Stisne me pri srcu, ko na monitorju zaznam povečana aktivnost. Čuti me, mogoče celo sliši. Začutim strah, veliko odgovornost, kajti ta človek ima v tem težkem trenutku samo mene, zato je pomembno, da mu ne povzročam dodatnega nelagodja. Sklonim se k ušesu in povem nekaj besed. Želim, da ve, da ni sam, da smo z njim, da skrbimo zanj in nam ni vseeno. V sebi nosim molitev, ki mi daje moč, velikokrat mi nariše nasmešek na obrazu, čeprav vem, da ga pacient ne more videti, ker ima zaprte oči. Ko pa mu odprem veke, vidim da zenice reagirajo na svetlobo, da možgani zaznavajo reakcijo. To me navdihne, zato pri vsakem opravilu govorim s pacientom. Mogoče bi se komu zdelo čudno, češ s kom pa govoriš, saj oseba spi in te na sliši, vendar vsi, ki delamo s temi pacienti vemo, da je človeški stik še kako zelo pomemben tudi v takšnih trenutkih.

Skupaj s svojimi kolegi, kolegicami smo odličen tim in ponosna in vesela sem, da sem del tega. Povezani smo, veliko si pomagamo tako fizično kot tudi psihično. Toda najbolj mi pomaga vera v Boga in pogovor z Njim. Vsak dan se večkrat pogovarjam z njim, mu zaupam stisko psihične in fizične utrujenosti. Nikoli ne dobim občutka, da ga obremenjujem, ampak mi odpre vse moje ventile, ki zapirajo vame razočaranje, strah, obup in me skušajo onemogočiti pri mojem delu. To je moja vsakodnevna molitev, ki jo opravljam večkrat dnevno v različnih situacijah. V tem težkem obdobju mojega strokovnega delovanja mi VERA in ZAUPANJE V BOGA dajeta moč dojemanja, sprejemanja, umirjenost, zmožnost sočustvovanja ter nesebičnosti. Zato sem še kako prepričana, da je Božja veličina neizmerna, neskončna. Pomaga nam v težkih življenskih preizkušnjah, odločitvah in namenih.

Bodimo Kristjani, prisluhnimo resnici, ne bodimo slepi in ne  sledimo zgolj fizičnemu ugodju. Vse to bi sigurno pripomoglo, da smo skupaj sposobni premagati to bolezen.

BODIMO IN OSTANIMO ZDRAVI!

Polona Gorjup