KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA (XXXV, leto A, 22. 11. 2020)

Uvodnik

Bogoslužno leto je načrt človekovega življenja na Zemlji. Zaradi tega nam zadnja nedelja v cerkvenem koledarju spregovori o poslednjih rečeh: smrt, sodba, pekel, nebesa. V srce hoče vtisniti srčiko teh resničnosti: Kristus je Kralj. Zakaj je ta poved za nas pomembna?

Zato ker je v njej zajeto celotno življenje človeka. Obsega tesnobo našega bivanja, ki je ubesedena v znameniti sekvenci Dies irae: 'O, pregrozni dan jokanja, ki iz grobnega nas spanja, k sodbi, grešnike prisili: Ti se nas, o Bog, usmili'. Še bolj pa je Drugi prihod in kraljevanje za nas znamenje upanja in razlog za veselje. Poslednje besede neštetih mučenih katoličanov v času preganjanj v Mehiki so bile prav: Viva Christo rey! Kolikšna množica kristjanov tudi danes, to isto sekundo, s podobnimi besedami na ustnicah končuje svoje življenje na Bližnjem vzhodu in drugod. Nam se vse to zdi tuje, saj raje kraljujemo v udobju, čeprav v resnici udobje kraljuje nad nami.

A vendar smo prav mi katoličani prvi, ki bi morali kraljevati, v kolikor v naših srcih kraljuje Kristus. Poklicani smo, da kraljujemo skupaj z Njim. Slednje se seveda ne more kazati zgolj v naših predstavah, ampak predvsem v naših odnosih in družbi. Božje kraljestvo ima namreč svojo 'ustavo', ki se udejanja v delih telesnega in duhovnega usmiljenja. Evangelij govori o prvih, a v času karantene, so nam bližje duhovna: grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivico voljno trpeti, žalivcem iz srca odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi. Sedem jih je, kolikor je dni do začetka adventa.

Marko Dolinar

Obvestila

Danes, 22. novembra, obhajamo nedeljo KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA.

Z nedeljo in praznikom Kristusa Kralja vesoljstva zaključujemo cerkveno in liturgično leto. Ko smo lansko leto s 1. adventno nedeljo začeli novo cerkveno leto, seveda nismo mogli vedeti, kako se bo kmalu vse spremenilo. Tudi naše duhovno življenje in življenje našega občestva je sedaj omejeno na spremljanje svetih maš po TV, radiu in spletu. Srčika našega krščanskega življenja – obhajanje svete evharistije in prejemanje ostalih zakramentov in obhajanje praznikov – vse to je sedaj povsem drugače. Niti najstarejši med nami ne pomnijo česa podobnega. Zares živimo v posebnem času, ki od nas zahteva veliko potrpežljivosti, obzirnosti in solidarnosti do najbolj ogroženih skupin naše družbe in našega oltarnega občestva. Na veliki preizkušnji smo praktično vsi: od najmlajših do najstarejših. Vsak mora prevzeti del bremena in vsakovrstnih stisk. Verjamem, da bomo zmogli. Vsekakor zato, ker se kristjani zavedamo, da nismo sami in izgubljeni v tem svetu. Današnji praznik nam ne želi sporočiti, da ima Kristus "vse pod kontrolo". Nenazadnje se je On sam daroval za nas vse, izpostavil je vso svojo človeško krhkost in umrljivost. Ni si hotel olajšati poslanstva s kakšnim znižanjem cene za odrešenje vseh ljudi. Sprejel je "all inclusive" - tudi trpljenje. Zato ima odgovor na vsako našo stisko, tudi sedanjo. Poklicani smo k trdni veri in upanju, da bo epidemija prej ali slej prešla. Tudi zaradi obljubljenega cepiva. Pravo vprašanje za nas pa ostaja tudi v tem času – ali odgovarjamo na vse te izzive v moči vere in evangelija? Če ne, potem je za nas današnji praznik samo nek nostalgičen spomin. Kristus je Kralj vesoljstva, predvsem pa si želi, da bi bil tudi kralj naših src. Če mu bomo to dopustili, potem bomo sleherni trenutek v sebi nosili nepremagljivo upanje in ga nevsiljivo prinašali in delili vsem okoli sebe.

Jutri, v ponedeljek, goduje Klemen I., papež; v torek Andreja Dung-Laca, duhovnik in na drugi vietnamski mučenci; v sredo goduje Katarina Aleksandrijska; v četrtek godujeta Modest in Virgil,; v petek goduje Katarino Laboure, redovnica in vidkinja. Vsem, ki ta teden godujete, iskreno čestitamo.

Danes teden je 1. adventna nedelja in hkrati nedelja Karitas. Za čas priprave na prazni Jezusovega rojstva pripravimo adventni venček, ga blagoslovimo ter se ob njem radi zbirajmo k molitvi. (blagoslovna molitev bo napisana v naslednjih oznanilih)

Za veroučne učence smo dobili ADVENTNE KOLEDARJE. Koledarje pridite iskat v župnišče, od četrtka, 26. 11., bodo na voljo v vetrolovu župnišča. Naj vam bo adventni koledar v pomoč pri duhovni pripravi na praznik Jezusovega rojstva.

Danes goduje tudi sv. Cecilija, zavetnica cerkvene glasbe. Ob tem se iskreno zahvaljujem vsem našim zborovodjem in organistom: Dominiku, Lojzetu, Elizabeti in Tomažu, Boštjanu, Maši, Klari U., Klari V. in Barbari. In seveda vsem pevkam in pevcem vseh naših cerkvenih zborov. Tudi našemu "bendu". Upam in želim si, da bi bil "naš kor" še naprej tako pester in živahen. Vem, da je potrebno veliko truda in odrekanja. Zato še enkrat en velik: HVALA. P.s.: drugo leto, ko bo upajmo vse normalno, pa ostaja povabilo na dve pici. :)

Miklavž leto ni pozabil na obdarovanje predšolskih otrok in otrok 1. triade. Starše prosimo, da spremljajte spletno stran župnije in FB ter prijavite otroke za Miklavževo obdarovanje. :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KRŠČENI IN POSLANI

Zvonjenje in zvonarji

Zvonovi so znanilci bogoslužja in drugih pomembnih dogodkov. Kristjani jih uporabljamo vsaj od 6. stoletja, ko so ob cerkvah začeli zidati zvonike. Najpogosteje zvonovi vabijo k molitvi in sv. maši, ob pomembnih dogodkih, slovesnostih, obletnicah ter nesrečah in nevarnostih. Angelovo češčenje so uvajali že v srednjem veku, najprej zvečer in zjutraj. Papež Kalist III. pa je leta 1456 ukazal naj se, v zahvalo za zmago nad Turki pri Beogradu, zvoni tudi opoldne. Zvonjenje je po vseh naših cerkvah, razen na pri ŽMB na Hribcah, kjer za praznično zvonenje poskrbi Rok Gorjup, elektrificirano in računalniško vodeno. Seveda brez človeške skrbi ne gre, saj se, bodisi mehanika ali pa "software", lahko tudi pokvari ali zataji. Tako so zvonarji na podružnicah v glavnem mežnarji ali drugi sodelavci s podružnic: g. Niko Kosmač pri sv. Andreju, ga. Martina Juvančič pri Mariji Kraljici angelov na Drtiji, g. Franci Lipovec pri sv. Valentinu na Limbarski gori, ga. Verica Zajc pri sv. Mohorju, g. Ivan Jemec pri sv. Miklavžu, g. Jože Brate pri sv. Štefanu v Zg. Kosezah ter v župnijski cerkvi ga. Marinka Vrečar. Za mehansko vzdrževanje zvonenja in ure v zvoniku v Moravčah že desetletja skrbi g. Marjan Vidergar iz Sp. Kosez. Podjetje Vrhovnik iz Kranja je poskrbelo za računalniške programe, ki jih po potrebi (na daljavo) tudi vzdržuje. Program omogoča, da zvonovi pozvonijo trikrat na dan (Ave Marijo oz. večerno molitev). Vsa ostala zvonjenja je povsod treba vklopiti ročno (naznanilo smrti - cingel ali po moravško "cinglet", ob petkih in sobotah, pa tudi ob naravnih nesrečah in nevarnostih). V župnijski cerkvi so poleg tega sprogramirani tudi zvonjenje umrlemu in pred rednimi sv. mašami (s samim ali "samo" z največjim zvonom ter s skupino zvonov ali t. i. "skup" oz. ¾ ali "firkelc" na uro sv. maše ter ob petkih ob 15h, delopust ob sobotah popoldan ter dan pred velikimi (zapovedanimi) prazniki). Včasih je zvonove na Veliki petek zamenjala raglja. V moravškem zvoniku je menda še (in to zelo velika) a se več ne oglaša. Zvonjenje je tudi pričevanje naše vere!

Lojze