30. nedelja med letom (XXXV, leto A, 25. 10. 2020)

Uvodnik

"Ljubim te, Gospod, moja moč, Gospod, moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj, moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam…" (Ps 18,2-3)

Bolj poredko se ustavimo ob kakšni vrstici psalma. Ta danes pa se mi zdi, da nam v teh posebnih časih, lahko vliva upanje, pogum in mir. Kljub vsemu kar doživljamo – bolj ali manj težke čase – napetosti zaradi negotovosti kako se bodo stvari razpletle glede virusa; bolezni, ki nas morda priklepajo na dom ali posteljo; težjih odnosov, ker smo pod večjim pritiskom … Nekaj pa zagotovo ostaja – BOG JE Z NAMI, NAS IMA RAD, JE TU KOT NEPREMAGLJVA OBRAMBA. Vedno se lahko zatečemo k Njemu, mu potožimo, ga prosimo, pa tudi na zahvalo ne pozabimo.

Smo še vedno v oktobru, mesecu rožnega venca in zakaj ne bi izkoristili možnosti, ki jih imamo in prosimo Marijo, ki je naša nebeška mati, zdravje bolnikov, tolažnica žalostnih, pomoč kristjanov … naj nam izprosi moči, poguma, predvsem pa zaupanja in vere, da nismo sami, da nam dobri Bog Oče "ponuja roko".

Za spodbudo in pomoč si lahko prepišemo na listek kakšen stavek iz današnje Božje besede ali iz Svetega pisma in si ga večkrat preberemo. To pomaga, da se zavemo, kdo smo mi za Boga - ljubljeni in dragoceni. S to izkušnjo se nam lahko, sredi vseh stisk in negotovosti, zopet pokaže tudi lepota življenja, prebudi občutje varnosti, saj se lahko naslonimo na ljubega Boga. Naši (od)govori Bogu in bližnjim pa tako lahko pridobijo sčasoma ton umirjenosti, usmiljenja, spoštovanja, dobrohotnosti.

Zalka

Obvestila

Danes, 25. oktobra, obhajamo 30. nedeljo med letom.

S petkom, 16. oktobra je bilo odločeno, da do nadaljnjega svete maše potekajo brez ljudstva. Vrnili smo se torej v razmere kot so bile v mesecu marcu. Škofovska konferenca je prav tako sklenila, da do nadaljnjega odpade podeljevanje zakramentov krsta, birme in porok.

Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom bo tudi naše župnijsko življenje (kakor vse ostalo) močno okrnjeno. Čeprav to težko sprejemamo, pa se po drugi strani zavedamo, da je to v tem trenutku potrebno. Naše življenje in ravnanje mora biti razumno in odgovorno, da bomo te težke čase preživeli čim manj boleče. V dogovoru s člani tajništva ŽPS smo sklenili, da je:

• Vsak dan (razen nedelje) od 17. do 18. ure možna sveta spoved. V cerkvi se vsak pripravi, spoved pa bo potekala v zakristiji. Obvezna je seveda maska.
• Vsak dan ob 18. uri možnost za obhajilo v cerkvi. Pred obhajilom vsak v tišini zmoli kesanje in očenaš. Ob nedeljah bo možnost prejema obhajila ob 8. uri in ob 11. uri. Obvezne so maske in razkuževanje rok. (Glede obhajila še ena spodbuda: namesto cele družine lahko pride samo oče ali mama in nese domov obhajilo tudi ostalim članom družine, starejšim in oslabelim.)
• V pripravi na praznik Vseh svetih in Vernih rajnih: od sobote, 24. oktobra do vernih rajnih bo vsak dan kratko bogoslužje ob 18. uri preko spleta. Bogoslužje bodo vsak dan pripravili posamezniki ali družine. Vabljeni k ogledu in sodelovanju. Posnetek si seveda lahko ogledate tudi kasneje, če ob določeni uri nimate časa.
• Nameni svetih maš, ki so že "naročene", bodo opravljene ob določenih dnevih. Mašni dar lahko kadarkoli oddate v nabiralnik oz.v režo na vhodnih vratih župnišča. Seveda lahko mašne namene še naprej naročate po telefonu v času uradnih ur.
• Vabljeni, da v cerkvi vzamete in berete verski tisk: vsak teden je nova številka Družine, na voljo je nekaj izvodov Ognjišča, revija Prijatelj, Novi svet, Božje okolje, … na voljo je nekaj izvodov Beseda med nami – za poglobitev dnevne Božje besede.
• Kateheti so vam že, nekateri pa še bodo poslali navodila za verouk in naloge na daljavo. Tudi starši ste vabljeni k sodelovanju, da bi spodbudili otroke in mlade za ta način kateheze. Priložnost, da v družinskem krogu poskrbite za skupno molitev. Izgovora, da nimamo časa, pravzaprav ni.
• Seveda je zelo zaželeno, da nam posredujete še kakšne ideje in spodbude za naše skupno duhovno življenje. Za vse nas je ta situacija nekaj novega in nepredvidljivega, zato smo vsi skupaj vabljeni, da iščemo novih poti za krepitev duhovnega življenja in za našo skupno rast v Veri, Upanju in Ljubezni. Hkrati pa uporabimo utrjene in prehojene poti: molitev rožnega venca, molitve litanij, molitve drug za drugega, duhovno obhajilo, duhovno branje, spremljanje radio Ognjišče, tv Exodus.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Povezani v občestvo

Dragocen čas, ki nam je zdaj podarjen, je priložnost, da gremo bolj v globino in doživimo, kaj pomeni mir v Bogu. "Naša temeljna identiteta je, da smo Gospodovi, da smo ljubljeni, deležni Božjega usmiljenja, zastonjske Božje dobrote," med seboj pa smo bratje in sestre, jasno podčrta p. Milan. "Bog poskrbi za nas tudi po drugih /.../ kanal Božje ljubezni do drugega sem in po drugem prejemam Božjo ljubezen. To je občestvenost z Bogom in med seboj, to je odrešenost in zdaj je čas, da to živimo."

V zaupanju, da Gospod ni pozabil na nas, se opozarjamo, vsak pazi, da druge ne bi okužil, epidemija pa nam je pokazala, kako smo drug od drugega odvisni. Papež Frančišek pravi: "Skupaj lahko gremo skozi krizo in naprej bolj povezani med seboj."

O strahu se pogovarjajmo z Gospodom

"Če se s strahom pogovarjamo o strahu, nas lahko poje, okupira, zajame, posrka in je nevarnost, da nas zgrabi panika," zato se o strahu raje pogovarjajmo z Bogom, poudari p. Milan.

Na osebni ravni je dobro, da prepoznamo strah in sprejmemo, da je razumljivo, da je zdaj veliko strahu, in ne pademo v obtoževanje, češ da ne verujemo dovolj. Dobro pa je, da notranje občutje izrečemo v osebni molitvi: "Gospod, zdaj je res težko in občutim veliko krhkost in nemoč, kar me straši. Ti imaš tudi za to kakšno luč in me tudi v tem ne boš zapustil. Gospod, želim ti zaupati in se ti izročam. Gospod, verujem. Pomagaj moji neveri."

Krepimo zaupanje

V molitvah s psalmi se spominjamo, kaj je Gospod že storil v naših življenjih, in krepimo zaupanje: "Res je težko, Gospod, ti pa si mi že pokazal, da je moje življenje tebi dragoceno ..."

vir: Družina