18. nedelja med letom (XXXV, leto A, 2. 8. 2020)

Uvodnik

Današnja božja beseda večkrat omenja hrano in kruh. Kruh kot telesno ali duhovno hrano. Za življenje nujno potrebujemo hrano, da nasitimo naše telo. Jezus pa govori o hrani, ki nasiti duha.

"Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti? Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro, naj uživa v sočni jedi vaša duša," pravi Gospod.

Na svetu je žal še vedno preveč lačnih ljudi. Evropejci in Američani pa se pogosto borimo z odvečnimi kilogrami, ker se prenajedamo, potem pa hujšamo. Ob tem pa pozabljamo na duhovno hrano, ki je več od telesne. Devetnajstega julija leta 1835 se je na Gori nad Sodražico rodila mistikinja Magdalena Gornik. Po pričevanjih naj bi živela 47 let brez vsake zemeljske hrane. Sveta hostija je bila njena edina hrana. Pogosto je doživljala zamaknjenja, ko je videla Gospoda v svoji bližini. V zadnjih letih svojega življenja je z Jezusom čutila tudi njegovo bolečino, zato je imela rane ali stigme na rokah. Najbrž imamo vsi izkušnjo, da smo kdaj doživeli nekaj tako pomembnega ali lepega, da smo pozabili na hrano. To se človeku pogosto zgodi, ko je mlad in zaljubljen. Takrat se zdi, da hrane sploh ne potrebuje, ker je ves prevzet od lepote in ljubezni drugega človeka.

Tudi množice, ki so šle za Jezusom, so pozabile na hrano. Ljudje so poslušali njegove besede in prosili za ozdravljenje svojih bolnih. Jezus se jih je usmilil in ozdravljal njihove bolnike, hkrati pa je s pomnožitvijo kruha in rib poskrbel še za njihovo telesno hrano. Jezus pozna človeške potrebe, ob tem pa pokaže še na bistvo življenja.

"Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust." (Mt 4,4)

Milka

Obvestila

Danes, 2. avgust, obhajamo 18. nedeljo med letom.

• Pri Sv. Andreju bo ob 10. uri sveta maša in žegnanje za podružnico.

V sredo obhajamo god Marije Snežne, v četrtek pa je spomin Jezusove spremenitve na gori.

V tem tednu sta prvi petek in prva sobota, po sveti maši bo pobožnost prvega petka in prve sobote.

V soboto, 8. avgusta, ob 8.00 uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Serjuč.

V soboto, 25. julija, je prejela zakrament svetega krsta Sofia Brate; v petek, 7. avgusta bosta krščena dvojčka: Matej in Aljaž Berk; v soboto, 8. avgusta pa bosta krst prejeli dvojčici: Nika in Lara.

* * * * * * * * * * * * *

Kisle kumarice

V poletni vročini se gre človek kdaj pa kdaj ohladit tudi v cerkev. In razmišljam, da je vsaj nam – vernim slovenskim kristjanom – virus naredil uslugo. Odkar moramo tudi v cerkvah nositi zaščitne maske, se pač ne vidi, vsaj ne tako zelo, kako kislih obrazov smo, in lahko veljamo za to, kar bi v principu morali biti: veseli ljudje! Pa saj nismo sami krivi! Ste se kdaj ozrli po naših glavnih in stranskih oltarjih? Ste opazili kako mrko, skoraj nejevoljno v nas zrejo ti, ki v "nebeškem kraljestvu uživajo večno veselje"?! Najraje bi še njim nataknil maske!

Veseljaki med resnimi svetniki

Saj vem: svetniki so resni ljudje in niso za vice. Niso za vice, ker so za nebesa! Se pa med njimi kljub vsemu najde kakšen "veseljak"! Eden takih goduje prav v času kislih kumaric, na vrhuncu poletja …, ko skorajda ni dneva, da veterc od nekod ne bi prinesel vonja po čevapčičih … Ta možak pa ima, kot pravi "kralj žara", opremo vedno pri roki in samozavestno razkazuje raženj ali mrežo za peko z vsakega oltarja ali podstavka, na katerega je postavljen. Sveti Lovrenc!
Ker je na ražnju v mukah in opeklinah končal on sam, me bo seveda takoj kdo obdolžil črnega humorja, a Lovrenc je bil glede na to, da je umrl v 3. stoletju, eden prvih, če ne kar prvi, ki se je v trenutkih svoje smrti zatekel k tako imenovanemu obešenjaškemu humorju. Ko se je pekel na ražnju, je menda dejal: "Obrnite me. Na tej strani sem že pečen!" Da ti vzame sapo … od poguma in seveda smeha.
(Gregor Čušin, Aleteia)

Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi polže, da bosta imela za kosilo francosko specialiteto. A na poti s tržnice sreča mož starega znanca, ki ga že dolgo ni videl. Kozarček sem, kozarček tja in je bil večer. Ko mož pride do domačih vrat, zloži polže na tla in pogumno pozvoni. Žena vsa huda odpre in še preden kaj reče, se mož obrne k polžem in pravi: "No, pojdite, polžki moji, že tako smo pozni." :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KRŠČENI IN POSLANI

SKAVTSKI TABOR

Jutro na dan odhoda na potovalni tabor je vedno nekam otožno. Kar na enkrat se človek zave udobnosti svojega doma. Pakiranje nahrbtnika, ki bo cel teden v vsakem vremenu drgnil tvoj hrbet je podobno igranju ruske rulete. Le kaj pomembnega bom pa letos pozabil? To vprašanje izzveni šele ko se odpraviš na pot, ker veš, da je sedaj pač vseeno. Naša pot se je začela, ko smo se z avtobusom odpravili do Ljubljane, od tam pa z vlakom do Novega mesta. Po nekaj popitih plastenkah vode in po tem, ko smo si že dodobra nagledali hrbet pred nami hodečega soklanovca, smo prispeli do gradu Otočec, kjer smo lahko namočili noge v Krki in si privoščili čisto prave skavtske makarone v gobovi omaki. Pot nas je nato peljala v Šmarjeto, kjer smo imeli skavtske obljube. V naslednjih dneh, pa nas je vodila še do Klevevških toplic, Hrvaškega broda, Kostanjevice ob Krki in vse tja do Čateža ob Savi. Uživali smo v lepi pokrajini, kulinaričnih presenečenjih skuhanih na preprostih gorilnikih in hladni Krki, ki je bila ob vročih popoldnevih vselej prijetna osvežitev. Ob večerih smo, pred spanjem pod kakšnim udobnim kozolcem, spoznavali življenje svetega Pavla. Ob prisotnosti bajeslovnih bitij, smo v globokih tolmunih gozdnega potoka krstili in v naš klan sprejeli Pr´provnga Volka. Klan so zapustili štirje popotniki, ki bodo jeseni stopili na voditeljsko pot. Tabor je bil poln smeha, švica, slabih šal, pesmi ki se med hojo ne končajo in hvaležnosti za svoje skavtske brate in sestre.

Optimistični oven