4. postna nedelja (XXXV, leto A, 22. 3. 2020)

Uvodnik

"Gospod pa je rekel Samuelu: 'Ne glej na njegov videz ne na njegovo visoko postavo, kajti odklonil sem ga. Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.'" (1 Sam 16, 7)

Bog nas vedno znova preseneča, ko izbira svoje pričevalce, oznanjevalce, posrednike … Verjetno nihče ni pričakoval, da bo Bog izbral Davida za kralja, saj je bil še deček (pastir), a Bog je v njem že videl potencial, ki se bo v njem uresničil. Tudi Jezus je pri izbiri svojih najožjih sodelavcev, apostolov, presenetil marsikoga. Ko je npr. poklical Mateja, ki je bil cestninar (goljuf) in so se ga drugi umikali, ga je sprejel z ljubeznijo in mu dal priložnost, da je postal Njegov učenec in naredil veliko dobrega v svojem nadaljnjem življenju.

Spomnimo se kako so bili velikokrat preprosti in v svoji veri predani Božjim načrtom prav otroci tisti, ki se jim je prikazala Marija (v Lurdu, Fatimi, Medžugorju… ).

Kolikokrat je Božja logika čisto drugačna od naše, ker se mi preveč "zanesemo" na zunanjost, ki pa velikokrat vara, prikriva resnico … Zato nas Bog tudi danes vabi, naj se vedno znova odpiramo Svetemu Duhu, ki nam je bil dan pri krstu in pri birmi, da bi mogli sprejemati in živeti Njegovo logiko, da bomo v ta svet prinašali dobroto, odpuščanje, potrpežljivost, veselje … (sadove Svetega Duha).

Večkrat se lahko tudi mi vprašamo – Gospod kaj mi želiš povedati po tem dogodku, bolezni, neuspehu … po tej preizkušnji s korona virusom … ? Potem pa mu prisluhnimo v tihi molitvi, branju Svetega pisma, ljudem, ki nas v teh dneh preizkušnje spodbujajo k večji povezanosti z Bogom in z najožjimi domačimi, s katerimi delimo življenje za štirimi stenami (saj nas z vseh strani spodbujajo k samoizolaciji).

Jezus je živ tudi danes in po nas (mi smo Njegove roke, noge, glas) prihaja med ljudi, po nas "steče" Njegova ljubezen, mir … (kljub negotovosti, stiski, strahu …). Ne pozabimo pa, da On vidi v srce, da vé kaj dela ter da je to (za) dobro. Ne pozabimo se veseliti, da smo Njegovi izvoljenci, da nas želi oblikovati in obdariti z milostmi. Zato mu to dovolimo – dajmo mu čas v skupni molitvi (npr. rožnega venca vsak večer ob 20. uri), da bo tudi Gospod vesel naše skrite notranjosti (v srcu in po domovih).

Zalka

Obvestila

Danes, 22. marec, obhajamo 4. postno nedeljo.

Smo že na sredini postnega časa, ki pa ga doživljamo popolnoma drugače, kot smo si ob začetku posta predstavljali. Epidemija virusa covid-19 je popolnoma spremenila ustaljene načine našega življenja. Tako kot povsod po svetu se je za nekaj časa vse spremenilo tudi v našem kraju in v naši župniji. Če smo nekaj časa še upali, da bomo lahko maševali z "ljudstvom" vsaj med tednom in da bomo lahko molili križev pot skupaj, se je kot rečeno vse spremenilo. Po naročilu škofov seveda sprejemamo takšno stanje, kot je. Je pa res, da je ob tej resni situaciji povsod čutiti neko globoko solidarnost in izraze pomoči in skrbi drug za drugega. Vsaka težka preizkušnja, kot je tudi ta, v kateri se je znašel ves svet, in tudi vsak izmed nas, je priložnost, da vsak pridoda svoj "prispevek", da bomo iz te krize izšli še bolj ozaveščeni, da smo odgovorni drug za drugega. Zato je prav, da spoštujemo navodila odgovornih in da se tudi samo zavedamo svoje odgovornosti. Verjamem, da mnogi v teh dneh veliko molite. Imamo več časa in prav je, da ga kristjani "izkoristimo" za molitev. In prav je, da spremljate(mo) sveto mašo po radiu, televiziji, spletni strani… Ne moremo reči, da smo ostali brez duhovne tolažbe in pomoči. Le sprejeti jo moramo. Verjamem, da je ta preizkušnja lahko na nek način priložnost, da okrepimo zavest in spoznanje, da nas Bog ni zapustil, ampak da je navzoč med nami. Ta negotovost, ki jo vsi doživljamo v teh tednih, nas lahko še bolj globoko obrne k Njemu, ki je vedno usmiljen in ljubeč do nas. In kot je zapisal na nekem mestu apostol: pot v nebesa vodi tudi preko trpljenja in preizkušenj. Verjamem, da smo povezani v molitvi in da molimo tudi za zdravniško osebje in za vse, ki so najbolj izpostavljeni v tem času, ko skrbijo za najnujnejše stvari.

V tem tednu, na praznik Gospodovega oznanjenja (sreda) se končuje Teden družine. Če je v vsaki nesreči tudi nekaj dobrega, je tudi to, da bomo sedaj po družinah več časa preživeli skupaj. Nekaj utrinkov iz zgibanke SŠK: "Dragi Bog! Prosimo te za naše družine. Za vse očete, mame, babice, dedke, tete, strice ter vse hčere in sinove. Naj bo za vsakega od nas družina varen prostor, kjer se učimo ljubiti, sprejemati in odpuščati."

22. marec, nedelja: Kaj je to pogum? Zmolimo za fante in dekleta, da bi zbrali dovolj poguma za življenjske odločitve.

23. marec, ponedeljek: Če iščeš kaj velikega, moraš zapreti oči. Zmolimo za vse, ki živijo sami, da se ne bi počutili osamljene.

24. marec, torek: Kaj pomeni biti posvojen? Zmolimo za vse, ki ne zmorejo imeti otrok, da bi našli pot, kjer bodo svojo ljubezen lahko darovali.

25. marec – MATERINSKI DAN: mama pa nič ne računa. Zmolimo za vse mame, ki ob vsem delu, ki ga imajo, našle čas tudi zase.

ČESTITKE IN ŽELJE ZA BOŽJI BLAGOSLOV IN VARSTVO VSEM MATERAM IN TUDI OČETOM!

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KRŠČENI IN POSLANI - KRASILKE

V vsaki cerkvi, pa naj bo še tako majhna, je vedno dovolj dela, ki ni nikoli dokončano. In tako je tudi prav, saj to pomeni, da je skrb za cerkev kot tudi za Cerkev stalno prisotna v naših mislih, s tem pa tudi skrb za stalno navzočnost Boga v našem življenju.

Naše "delo" v cerkvi je vam, spoštovani župljani, najbolj “vidno” in najbolj “na očeh”. Smo skupina desetih krasilk, ki skozi vse leto skrbimo, da je naša župnijska cerkev lepo in času ali slavnosti primerno okrašena. Pri krašenju cerkve gre za simboliko, ki jo izraža oblika aranžmaja, vrsta cvetja in barva.

Dvakrat letno se skupaj z gospodom župnikom sestanemo na skupnem sestanku, na katerem določimo razpored krašenja. Upoštevamo cerkveni koledar in prav tako tudi posamezne prihajajoče cerkvene slovesnosti. Božjo hišo lahko okrasimo tudi z malo sredstvi, zato si krasilke cvetje priskrbimo same, za pomožni material (aranžerske gobe, posode in vaze...) poskrbi gospod župnik. Prav tako, v kolikor je to potrebno, finančno prispeva tudi k cvetju. Ob prazniku prvega sv. obhajila in sv. birme za cvetje poskrbijo starši. Nikoli pa ne odklanjamo cvetja, za katerega ob porokah poskrbijo mladoporočenci. Za krašenje podružničnih cerkva skrbijo tamkajšnji župljani.

O krašenju cerkve obstaja tudi nekaj literature, ki nam svetuje, kaj je primerno za praznike, kaj za svete čase (adventni, božični, postni ali velikonočni čas), kaj za druge praznike in slovesnosti. Prav tako pa k vestnemu in pravilno opravljenemu delu pripomorejo tudi različna izobraževanja, na katerem smo že bile prisotne tudi nekatere "Moravške" krasilke.

Vsekakor krasilke upamo, da tudi z našim "cvetličnim" kamenčkom dodamo svoj prispevek k še bolj poglobljenemu doživetju bogoslužja, saj je skrb za lepoto cerkve tudi odraz čaščenja Boga, od katerega prihaja vse, kar imamo.

Krasilke se zavedamo, da imamo posebno milost, da lahko s svojim delom pomagamo vam, župljanom, k čim lepšemu razpoloženju pred Bogom.

Ivica Zupančič