27. nedelja med letom (XXXIV, leto C, 6. 10. 2019)

Uvodnik

"Hvala za moč upanja. Hvala za obljubo ljubezni sredi globoke noči. Hvala, ker se prav tema v nov dan odpira in ker me v jutru vedno pričakuješ. Hvala, ker mi v naporu soočanja dvomov tvoja beseda jasno spregovori. Hvala, ker me ogreje tvoj ogenj ljubezni v hladni utrujenosti. Hvala, ker tvoja prisotnost zajame moje življenje, ko vate položim vsa svoja neuspešna iskanja uresničenja svoje poklicanosti. Hvala, ker upaš zame na vsem vzponu moje poti, ko se po tebi použivajo v njem tudi stranpoti. Hvala, ker me samota s teboj notranje prenavlja, ker me tvoj dih vpenja v razpone večnosti. Hvala, ker moč upanja v srcu raste, ko dozorevam za ljubezen, ki prihaja in ne mine."

Tako pravi molitev za začetek Tedna za življenje. V ospredju javnosti je v teh dneh usoda malega Krisa, ki za svoje zdravljenje potrebuje veliko denarja. V nekaj tednih se je zbralo še več denarja, ki ga bodo porabili za zdravljenje še drugih otrok. Prav gotovo hvalevredno. A ob tem se vendarle odpirajo vprašanja. Na svetu in tudi pri nas je še veliko "malih Krisov", ki niso deležni takšne pozornosti in pomoči. In potem še naprej: zakaj se mnogi otroci ne morejo in ne smejo roditi? Zakaj jim je že pred rojstvom vzeta pravica do življenja?

Danes je v naši župniji nedelja, ki je posvečena starejšim in bolnim. Veliko vas je, ki ste dosegli in dočakali častitljivo starost. Marsikdo je obremenjen s težo bolezni in oslabelosti. Nekateri ste priklenjeni na bolniške postelje. A vedno znova spoznavam in doživljam, ob obiskih po vaših domovih, da je prisotna močna želja po življenju. V nas vse, v vsakega človeka je položena volja, ki kljubuje smrti. In tudi v tem samoohranitvenem čutu, ki se upira minljivosti, lahko kristjani prepoznavamo nesmrtnost duše in duha, ki smo jo prejeli ob spočetju. In ta nas vabi k hvaležnosti in k nepremagljivemu upanju na večnost za katero nas je ustvaril Bog.

župnik

Obvestila

Danes, 6. oktobra obhajamo 27. nedeljo med letom, tudi rožnovensko nedeljo.

• ob 10. uri sveta maša in srečanje starejših in bolnih župljanov, po sveti maši druženje v župnišču.
• ob 15. uri pri ŽMB na Hribcah molitev rožnega venca za duhovne poklice.
• ob 15. uri je na Brezjah molitvena ura s katero se začenja Teden za življenje. Ob 16. uri je sveta maša, ki jo bo vodil g. Luka Zidanšek.

V torek, 8. oktobra, ob 18.30 uri bo v ljubljanski stolnici sveta maša ob začetku akademskega leta. Vsi študentje lepo vabljeni!

V soboto, 12.oktobra, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Ceste h. Vasje in Ceste na Grmače.

Vsi mladi iz naše župnije ste lepo vabljeni na mladinski večer, ki bo v soboto, 12. oktobra. Začel se bo s družabno-športnim popoldnevom ob 17.00 uri, sledi mladinska sveta maša, po njej pa bomo prisluhnili pričevanju gosta iz zavoda Pelikan, Zvonka Horvata Žnidaršiča, ki sodeluje pri programu zdravljena. Po predavanju bo sledilo druženje ob skodelici čaja in pecivu. Se vidimo, povabi še prijatelje!

Danes teden, 13. oktobra, je žegnanjska nedelja za našo župnijsko cerkev, spomin na posvetitev cerkve. Pri obeh sv. mašah in pri sobotni bo darovanje za župnijsko cerkev.

Mesec oktober je izredni misijonski mesec, ki ga je razglasil papež Frančišek, ki želi, da bi se obudila in prebudila misijonska zavest vse Cerkve, ki je garant prihodnosti in obet prenove Cerkve v duhu poslanstva in izpolnjevanja zadnjega Jezusovega naročila učencem: "Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu." (Mr 16,15) Izredni misijonski mesec oktober 2019 tako predstavlja uvod v dogajanje, za katerega upamo, da bo v pristnem razumevanju misijonskega duha, bistveno in pozitivno zaznamovalo nadaljnji razvoj Cerkve.

Pa še ena spodbuda za molitev rožnega venca: "Prenehati moliti bi pomenilo prenehati verovati in upati. 'Dejanje, ki ne prihaja iz molitve, je podobno naključno izstreljeni puščici iz napetega loka: brez cilja in brez moči; nikakor ne more zadeti svojega cilja' (S. Fausti). Rado se zgodi, da pri svojih dejanjih računamo samo nase, na svoj ego, na svoje sposobnosti, in tako v svojih pričakovanjih pozabimo računati z Bogom, pozabimo potrkati na njegova vrata. Jezus želi predvsem po razsvetljenju Svetega Duha v nas utrditi notranje prepričanje, da Bog sprejme sleherno našo molitev, prošnjo, zahvalo. Pristnost in iskrenost naše molitve se kaže v tem, da ta svet vzamemo zares, okolje, v katerem živimo, je naš izziv in možnost, da odkrivamo sledi Božjega delovanja." msgr. dr. Anton Jamnik

Radi se udeležimo molitve rožnega venca. Molitev ob torkih vodijo birmanci, ob četrtkih člani ŽPS.

Lepo je, da otroci, mladi in starejši radi pristopate in prejemate sveto obhajilo. Pogosto prejemanje obhajila je zaželeno in nam je v korist, če seveda tudi vredno prejemamo obhajilo. Zato je potrebna tudi spoved. V naši župniji je vsaj trikrat v letu, pred največjimi prazniki poskrbljeno, da lahko vsak, ki to želi lahko opravi sveto spoved. Seveda je možnost tudi med tednom, pred ali po maši. Poskrbeti je torej treba za notranje razpoloženje srca, sicer zakrament nima velike moči. Potrebna pa je tudi zunanja drža pri prejemu obhajila. Predšolski otroci (nekateri) pozabite prekrižati roke na prsih, ko pridete da vas duhovnik ali obhajalec pokriža na čelu. Nekateri otroci, ki prejemate hostijo na roko pa pozabljate, da mora biti dlan leve roke iztegnjena, z desno roko, ki je spodaj, pa potem primete hostijo in jo zaužijete. Potrudimo se torej za notranjo in zunanjo zbranost pri obhajanju.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

"Ti si duhovnik vekomaj." (Ps 110)

DUHOVNIK - VIKAR

Opravljati duhovniško službo kot vikar pomeni biti namestnik škofa oz. škofov na določenem področju. Zaporniški vikar zagotavlja duhovno oskrbo skupinam, ki so prepletene ob kaznivem dejanju oz. kazni zapora: zaprtim osebam, žrtvam, zaposlenim v zaporskem sistemu, družinskim članom, osebam po prestani kazni, Slovencem zaprtim po svetu, prostovoljcem, ki spremljajo zaprte osebe. Zaporniški vikariat v Sloveniji sestavlja še program obnavljalne pravičnosti, kjer je v ospredju poprava škode žrtvi in prevzemanje odgovornosti storilca ob podpori skupnosti. Ko me ljudje vprašajo, kaj počnem kot vikar, jim najlažje odgovorim, da pripravljam prostor, da je človek slišan, da spregovori o svoji vsebini in potrebah. Kot vsak drug duhovnik delim zakramente in skrbim za oznanjevanje evangelija. Posebnost na mojem področju je, da vedno znova vračam odgovornost ali če rečem žogico na njihovi strani. Na primer, zaprta oseba je tista, ki predlaga, da prebereva iz Svetega pisma ali skupaj zmoliva. Vse to se lahko zgodi, ko se ustvari prostor, da je oseba slišana. Zaprte osebe in žrtve nosijo v sebi veliko ranjenosti, bolečin, strahov in mask. Cenijo navzočnost duhovnika med njimi, veseli so, da jim naklanjam svoj čas. Sam v njih odkrivam Kristusovo obličje, ki se mi razodeva, da mu lahko služim. V vsakdanu, razpet med 14 lokacij zaporov, je ključno moje izročanje Bogu in odkrivanje njegovega načrta. Je pa še nekaj – veliko 'zapornikov', ki so ujeti, nesvobodni, zapleteni…, je tudi izven zapora. Vsak zapor je ogledalo družbe v kateri smo. Lahko bi zamahnil z roko in rekel: "Sami so si krivi!", pa nosim v sebi zavest, da človeka do neke točke vedno pripelje določena pot; in tako je tudi z vsako zaprto osebo. Zato oznanjamo pot odrešenja!

Robi Friškovec,
zaporniški vikar