6. nedelja med letom (XXXIV, leto C, 17. 2. 2019)

Uvodnik

Kaj pa večno življenje?

Apostol nam danes govori, da je Kristus vstal od mrtvih! Če pozabimo na cilj našega življenja, da se bomo nekoč vrnili v hišo svojega Očeta, kjer nam je pripravil mnogo bivališč, potem smo po apostolovih besedah najbolj pomilovanja vredni.

Ta misel pa nas naslavlja na naše vsakodnevno življenje, ne le tisto – za vsakogar od nas – pravzaprav oddaljeno večnost, ko bomo prestopili prag zemeljskega življenja na poti srečanja z Gospodom. Iz dneva v dan se srečujemo z izzivi. Naše odločitve pa na nas kličejo blagor ali gorje. Blagor skromnim, nenavezanim na bogastvo, miroljubnim, borcem za mir in pravičnost,… in gorje nam, kadar se že v tem življenju kopamo v blagostanju in ne opazimo tolikih, ki trpijo, jokajo, so de privilegirani, jih tepe revščina zaradi nepravične porazdelitve dobrin.

Starozavezni prerok to temeljno odločitev v življenju naslika dramatično: "Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda." In nasproti temu pravi: "Blagoslovljen pa mož, ki zaupa v Gospoda."

V zadnjih dneh je name naredil vtis komentar iz nekega spletnega portala, kjer se avtorica sprašuje, kam vodi samozadostnost prebivalcev razvitega sveta, predvsem naše Evrope. Spoštovanje življenja postaja vse manj vrednota s tem pa tudi občutljivost za potrebe bližnjega. Pomembno postaja tisto, kar je meni všeč, kaj je meni prav, kaj jaz potrebujem. Ves gospodarsko politični aparat nam mora v tej sebičnosti služiti. Do te mere, da pozabljamo na neizmerno srečo, ki jo prinašajo otroci in se jim odpovedujemo. Bog ve, če ni kakšno gorje današnjega evangelija tudi nad nami. Hkrati pa izgubljamo svobodo, ki nas dela podobne Gospodu.

Papež Frančišek nas pogosto spodbuja naj bomo in vedno znova postajamo Jezusovi učenci, prinašalci upanja za ta svet. Pogum, medsebojno spoštovanje in ljubezen pa naj bo naše orodje. In Jezusovi blagri bodo bogatili naše življenje že na tem svetu!

Jože Kerin

Obvestila

Danes, 17. februarja, obhajamo 6. nedeljo med letom.

• Ob 10. uri bo sv. maša tudi na Limbarski Gori. Med sv. mašo bo molitev za zaročence, oziroma za vse, ki se nameravajo (te) v tem letu poročiti. Blagoslovili bomo tudi obnovljeno sliko sv. Valentina. Med sv. mašo bo ofer za obnovo slike.

Hvala za vaše darove na današnjo 3. nedeljo v mesecu, ki so namenjeni za našo župnijsko cerkev. V preteklem letu je bilo opravljenih veliko del: beljenje, ureditev obeh stopnišč v zvonikih, obnova obeh starih spovednic pod žagredoma. Čaka nas še nekaj opravil pred slovesnostjo nove maše. V delu so že klečalniki, ki bodo kmalu nameščeni. Zamenjani bodo tudi klečalniki v sprednjem delu cerkve. Predvidoma takoj po Veliki noči se bomo lotili obnove poškodovanega tlaka v sredini cerkve, nato pa nam bodo uredili še novo oblazinjenje klopi po vsej cerkvi. Na desni strani kora bomo nekoliko drugače uredili podij za potrebe instrumentalistov oz. tudi pevcev. Sčasoma bodo nameščene tudi klopi, podobno kot so sedaj. Hvala še enkrat, da podpirate vsa ta dela.

V sredo 20. in četrtek 21. februarja ni sv. maše.

"Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli. In ko boste vi na vrsti, da vzamete slovo od življenja, boste to storili srečni in v prepričanju, da ste dali vse od sebe, ne da bi zapravili svoj čas," nas uči naš ustanovitelj, Baden Powell, ki se ga skavti še posebej spominjamo vsako leto na dan njegovega rojstva, 22. 2. Tudi letos se bomo moravški skavti zbrali v njegov spomin v petek, 22. 2., ko bomo ob igri, veščinah in drug ob drugem obudili spomin na našega ustanovitelja. Lepo vabljeni vsi, še posebej bivši člani našega stega, da se nam pridružite ob 20.uri v "rovtah" pri skavtski maši v soju ognja in zvezd.

V soboto, 23. februarja, ob 8. uri, ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Katarije, Dešna, Hrib in Prekra.

V tem tednu bo maševal p. Drago Lavrič.

Uradne ure bodo po urniku. V primeru pogreba se obrnite na go. Mari Vesel (031 279 370).

Za romanje v Bosno se lahko prijavite v času uradnih ur.

* * * * * * * * * * *

Mati je odšla k župniku, ker je njen sin želel postati duhovnik. Vprašala ga je, kaj je potrebno, da to doseže.
Župnik ji začne razlagati: "Če hoče postati škofijski duhovnik, bo moral študirati osem let. Če želi postati frančiškan, bo moral študirati deset let. Če pa bo želel biti jezuit, bo študij trajal kar štirinajst let."
Mati pozorno posluša. Ko župnik neha razlagati, se navduši in reče: "Vpišite ga k zadnjim, veste, je bolj počasne sorte." :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

»Ti si duhovnik vekomaj.« (Ps 110)

DUHOVNIK V CERKVI

Duhovnikovo mesto v Cerkvi je dvojno: je hkrati znotraj Cerkve in je tej Cerkvi nasproti, ker ima v njej vodilno službo. Tudi apostoli so bili hkrati začetek in torej sestavni del novega Božjega ljudstva ter obenem pastirji tega ljudstva. Duhovnika primerjajo oknu: je del zgradbe, toda tu je zato, da prihaja svetloba od zgoraj, da je ne ovira ampak pomaga, da vse razsvetljuje. Je kakor oko. To je sicer del telesa, vendar ne gleda zaradi sebe, temveč zaradi telesa in zanj. Čeprav je del telesa, ima vodilno funkcijo za vse telo.

Po službenem duhovništvu prihaja Božja beseda in moč odrešenja med ljudi. S tega vidika so duhovniki skupaj s škofi deležni Božje avtoritete. Toda duhovniki so tudi sami verniki. Niso kakor zdravi zdravniki, ki bi zdravili le druge, sami pa zdravljenja ne bi potrebovali. Kar pridigajo, velja tudi za njih, zakramente, ki jih delijo drugim, prejemajo tudi sami. So službeni duhovniki, toda to službeno duhovništvo v njih ni odpravilo potrebe po odrešenju, ki ga hkrati prejemajo sami in ga delijo drugim. So bratje svojih vernikov, hkrati pa tudi njihovi "očetje", ker jih rojevajo za družino Božjih otrok.

Najprej so bili deležni splošnega krstnega, duhovništva, ki je skupno vsem krščenim kristjanom in je v tem, da s svojim življenjem po zgledu Jezusa Kristusa prinašamo "duhovne darove", se pravi dobra dela za Boga in za bližnjega. A na tem krstnem duhovništvu je zgrajeno službeno duhovništvo "poklicnih" duhovnikov. To nato še bolj zahteva, da prvobitno krstno duhovništvo, v katerem vsak kristjan daruje sebe Bogu in bližnjemu, duhovnik v svojem življenju močneje živi.

dr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof