32. nedelja med letom (XXXIII, leto B, 11. 11. 2018)

Uvodnik

Letošnja Martinova nedelja je hkrati zaključek misijona, ki smo ga začeli na prazniki Vernih duš, 2.novembra. Na ta zgodovinski dan nam Bog pošilja svojo Besedo iz evangelija po Marku: "Jezus je gledal in rekel: Ta uboga je vrgla vse...."

Naš zavetnik, sveti Martin je nekemu revežu dal polovico plašča (druga polovica je pripadala vojski), pomeni, da je tudi on dal vse kar je imel.

Kaj pa jaz?

Vera v Moravčah je živa. Toliko čudovitih cerkva (podružnic), na svoj način govori o tem. Ampak še bolj pomembno je to, da ste Cerkev, ki moli, poje, ki na različne načine razodeva in udejanja ljubezen, tudi do bolnih in trpečih, ki posveča pozornost otrokom (veroukarjem) in družinam. Lepo je, da ste Cerkev, ki se veseli življenja, da ste Cerkev, ki služi.

Zato vsi upamo, da je zaključek misijona lahko priložnost za utrditev osebne odgovornosti, da se bo živa vera v vaši moravški dolini nadaljevala in prenašala iz roda v rod še naprej.

Mogoče pa bo čas po misijonu za marsikoga začetek novih poti in pogumno iskanje Božje bližine in dogodivščin po zgledu svetega Martina in "uboge vdove"?

Od srca vam vsem to želim in vas spodbujam ter molim za vas!

Grazyna, FMM

Obvestila

Danes, 11. novembra 2018, obhajamo 32. nedeljo med letom:

• Danes obhajamo Martinovo nedeljo, praznik zavetnika naše župnijske cerkve in naše župnije. Naše skupno praznovanje je izraz naše pripadnosti župniji in dokaz, da imamo radi našo župnijo. In prav je tako, saj tako skupaj ustvarjamo prostor domačnosti med seboj in z Bogom, ki vedno deluje sredi občestva z darovi in sadovi Duha: veselje, mir, potrpežljivost, krotkost, usmiljenje, dobrotljivost…. In blagor nam, če bomo še naprej skupaj klicali k Njemu in ga iskali v naših vsakdanjih dolžnostih in obveznostih. Letos je praznovanje Martinove nedelje še posebno slovesno, ker je danes tudi sklep misijona. Najprej iskrena hvala vsem trem misijonarjem: sestri Grazyni, FMM ter obema bratoma kapucinoma Stanetu in Jaru. Res so to misijonarji, ker so nam govorili iz svojega srca, odstirali so nam svoje osebne izkušnje z Bogom, ki jih je poklical na to pot poslanstva. Molitve z njimi, pogovori, pridige in svete maše, srečanja z mladimi, veroukarji, starši, družinami in obiski naših bolnih župljanov so v tem tednu zaznamovali vse nas. Podarili so nam svoj čas, molili za našo župnijo in nas spodbujali za pristne odnose z Njim, ki nas je poklical v življenje in ki nas brezpogojno ljubi. Verjamem, da bomo še dolgo lahko zajemali iz tega "milostnega časa", ki nam je bil podarjen in da bomo še bolj iskali, kako naj še bolj odgovorimo na Božjo ljubezen. Še enkrat HVALA! Želimo vam še naprej popolne predanosti za Gospoda in da bi bili še naprej misijonarji in prinašalci Božjega Duha. Tudi vsem vam, dragi župljani hvala, da ste se odzvali na povabila misijonarjev. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pripomogli, da je vse potekalo tako kot mora. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za zajtrke in kosila. Naj Gospod še naprej dela lepe in velike stvari v našem življenju!
• Pri obeh sv. mašah bo ofer za potrebe naše župnije. Po sv. mašah ste vabljeni pred cerkev na klepet ob čaju in pecivu.

V tem tednu bo verouk zopet po ustaljenem urniku. Pridružila se nam je katehistinja Sabina Barlič, ki bo poučevala eno skupino šestega in eno skupino tretjega razreda. Zahvaljujem se ji za pomoč.

Nekaj časa bodo svete maše ob sredah ob 18. uri, ker bom nadomeščal kateheta Jožeta ob sredah zjutraj pri verouku.

V sredo, 14. novembra bo srečanje za starše prvoobhajancev ob 18.30 uri v župnišču.

V soboto, 17. novembra ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Dol.

Hvala sodelavkam Župnijske Karitas, gospodinjam, Dragu Prosenc ter Tomažu, Tinetu in Dominiku za lepo pripravljeno srečanje za naše starejše in bolne farane preteklo nedeljo.

* * * * * * * * * * * * * *

Bog in človek
V testu je vprašanje, zakaj je Bog ustvaril človeka. Kratek in jasen odgovor se glasi: "Za zabavo." :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Največja ljubezen je sijala na poti

Misijon v naši župniji se z današnjim dnem zaključuje. Pa se res? Uradno že, a ostaja živ v naši veri, srcih, odnosih, mislih, dejanjih in predvsem skupnosti. V tem obdobju smo imeli priložnost še bolj spoznati dobroto in milost Boga. Ne smemo pa pozabiti njegove brezmejne ljubezni.

Ko sem razmišljala, kje se je najbolj odražala, sem najprej pomislila na nasmejane obraze otrok na oratorijskem dnevu, veselje skavtov pri romanju k sv. Mohorju, pogovore cerkvenih sodelavcev, hvaležnost starejših in bolnih, vedoželjnost staršev in iskrico mladih, vendar tega vsega ne bi bilo brez ljudi, ki so na različne načine pripomogli k pripravi misijona.

Vsi so se trudili za cilj, ki je viden, a največja ljubezen je sijala na poti.

Njihova pripravljenost za sodelovanje, dogovarjanje, razmišljanje o ustreznosti programa, volja, potrpežljivost in njihov podarjen čas sočloveku. Kako velika mora biti Božja dobrota in njegova prisotnost, da si ljudje želimo pomagati med seboj, brez da bi v zameno dobili nekaj materialnega. Dovolj nam je nasmeh in hvaležnost drugega. In veste kaj, blagovna menjava je že precej zastarela, trenutno je aktualna denarna, a tista duhovna, ki napolni in umiri srce, je večna. Kljub temu, da se nam včasih zdi, da naš trud ni cenjen, je čar vere, da so in še bodo dobra dela pri Bogu vedno tisočerno poplačana. In vsak izmed nas je iz tega misijona prejel tisto, kar najbolj potrebuje. Mogoče odpuščanje, mogoče mir, mogoče prenovljeno srce, mogoče nove prijatelje, mogoče veselje.

Meni pa v glavi odmeva: bodimo dobri z zaupanjem v Boga in z roko v roki s sožupljani. Hvala tebi moj Gospod in Vam moji bratje in sestre!

Katja Pirnat